Pred dnevi je sneg presenetil cestarje. Zanimivo, da sneg preseneti cestarje zmeraj pozimi. Ni se še zgodilo, da bi jih presenetil poleti. Zdi se mi, da bi bilo sneženje julija ali avgusta pravo presenečenje. To, da močno sneži novembra, decembra, januarja ali februarja je nekaj povsem naravnega in prav preseneča me, da sneženje pozimi preseneti cestarje. A kaj, hočemo: ljudje smo si zelo različni.

Zato pa dvigajo temperaturo odnosi s Hrvaško. Bolje rečeno: slabi odnosi s Hrvaško. Jabolko spora je predvsem Piranski zaliv oziroma dostop Slovenije do odprtega morja. V nekdanji skupni državi meje med republikami niso predstavljale nikakršnih problemov. Vse je bilo naše. Ko pa smo se ločili od skupne mize, od skupne postelje, predvsem pa od skupne blagajne, so se pričeli pojavljati mejni problemi. Najprej so bili to problemi med dvema državama: med Slovenijo in Hrvaško oziroma med Hrvaško in Slovenijo. Potem so postali ti problemi problemi med Hrvaško in Evropsko unijo. Nakar so se ti isti problemi prelevili v probleme med Slovenijo in Evropsko unijo. Pa spet med Slovenijo in Hrvaško oziroma med Hrvaško in Slovenijo. Kakor je to pač ustrezalo hrvaški oziroma slovenski politiki. Zadevo naj bi tako rešili Hrvaška in Slovenija oziroma Slovenija in Hrvaška. Pa, kaže, da ne bo šlo in da bo moral poseči vmes nekdo tretji. Ta nekdo tretji bo nekdo iz Evropske unije. Ali bo to kakšno evropsko sodišče ali bo to kakšna evropska komisija ali celo kaj tretjega, ne ve še nihče. Tako dvostranski problemi niso več dvostranski, ampak trostranski. Toda, saj veste, kaj pravi slovenski pregovor: več očetov - kilavo dete. Vendar prehitevanje po desni ne bi koristilo nikomur: zato počakajmo, poskušajmo ostati nad vodo, pa bomo videli. In slišali. Tako pravita tudi gluhi in slepi. V ljudskem pregovoru. In ljudje imajo vedno prav, pa če je to všeč vladarjem ali pa tudi ne.

Bitke pa se bijejo tudi v slovenskem parlamentu. Nova vlada hoče dokazati, da je država v zadnjem letu Janševega vladanja pridelala proračunski primanjkljaj, Janša in njegovi financarji pa, da država ni imela izgube, pač pa dobiček. Koalicija in opozicija sta glede tega vsaka na svoji strani. Pahor zameri Janši, Janša grdo gleda Pahorja, češ da hoče izničiti uspehe njegovega vladanja, zadevi ni videti ne konca ne kraja, povrhu vsega pa razsaja po Sloveniji še gripa, ki je položila v postelje veliko Slovenk in Slovencev. Morda se bo to poznalo čez devet mesecev, sicer pa že zdaj prihajajo iz slovenskih porodnišnic vesele novice, da se je letos januarja rodilo več otrok kot januarja leta 2008. Največ zaslug za to si pripisuje elektro gospodarstvo, ki  ima marsikje dotrajano električno omrežje, pa crknejo žarnice že ob prvem malo večjem sneženju. V temi pa rojijo človeku po glavi takšne in drugačne neumnosti, predvsem pa tiste, na katere se ob svetlobi in polni zavesti niti ne spomni.

Moja soseda Bara pa ob vsem tem ne reče ne bev ne mev. Veliko zgovornejši je sosed Nace, ki se bo ob podražitvi alkoholnih pijač oblekel v črnino. In to ne v katero koli črnino, pač pa v metliško črnino. Ta je primerna tako za proslavljanje kulturnega praznika kot za veseljačenje za pusta ali za ljubljenje na valentinovo.