Na Društvo izgnancev Slovenije (DIS) 1941-1945 se obrača vse več Slovencev z vprašanji, kaj je z zakonom o izplačilu odškodnin za gmotno škodo, nastalo med drugo svetovno vojno. Predsednico DIS Ivico Žnidaršič smo zaprosili za odgovore na nekatera aktualna vprašanja o reševanju odškodnin za gmotno škodo, nastalo med drugo svetovno vojno, in navkljub obilici dela se je prijazno odzvala.

Kaj je bilo na mirovnih in reparacijskih konferencah po drugi svetovni vojni priznano Jugoslaviji?

“Na konferenci v Parizu 24. januarja 1946 so nekdanji Jugoslaviji priznali zavezniki, da ji mora Nemčija povrniti 36 milijard ameriških dolarjev, Italija 125 milijonov dolarjev, kasneje pa še 8 milijard dinarjev in 1,6 milijarde dolarjev, Madžarska pa 85 milijonov dolarjev. Nemčija ni plačala niti 2 odstotka vojne škode! Slovenija je dobila od tega leta 1956 ugodno posojilo 160.000.000 DEM, 1973. leta pa gospodarsko pomoč v višini 330.000.000 DEM. Samo 53 Slovencev je prejelo odškodnine za doživljanje medicinskih poizkusov v taboriščih. Z Avstrijo je bil sklenjen dogovor, da se premoženje Avstrijcev in Nemcev, ki so ga pustili leta 1945 v Sloveniji, šteje za vojno škodo, za reparacije. To premoženje bi morala država dati v sklad za poplačilo vojne škode slovenskim oškodovancem.”

Minister za pravosodje in predsednik Medresorske komisije Vlade RS za obravnavo vprašanj vojne škode dr. Lovro Šturm je sredi januarja dejal, da bo pospešil reševanje dejavnosti v zvezi z gmotno škodo, nastalo med drugo svetovno vojno …

“Verjamem, da bo minister zadevo pospešil, saj smo Medresorski komisiji Vlade RS za obravnavo vprašanj vojne škode posredovali vse podatke, predloge in stališča, ki jih lahko uporabi pri strokovni in politični odločitvi glede reševanja gmotne škode. Sedaj gre le za to, da se čim prej sprejme politična odločitev, da se sprejme zakon o povračilu gmotne škode in določi revalorizacijo tedanje ocene vojne škode in koliko bo država namenila posameznim oškodovancem. Pričakujemo, da bo vlada še v tem mandatu sprejela stališča v zvezi s tem in poslala v državni zbor zakon v prvo obravnavo. Tudi vse druge državne organe že več kot 15 let oskrbujemo z vsemi podatki in argumenti, ki jih lahko uporabijo za politično odločitev glede valorizacije popisane vojne škode. Državni organi imajo tudi precej naših predlogov, kako bi lahko Slovenija izterjala vsaj nekaj vojne odškodnine od Nemčije, ki je Slovencem in Sloveniji največ dolžna. Odpadli so vsi argumenti, na katere se je Nemčija sklicevala, zakaj ne plača vojne odškodnine. Sedaj je odpadel še zadnji razlog, ker je - žal – Slovenija odplačala posojila iz naslova gospodarske pomoči. Stališče našega društva je bilo, da Slovenija tega posojila ne bi smela vračati, dokler Nemčija ne bi poravnala vojne škode.”

Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 je uspelo, da je po nemškem zakonu lahko vložilo zahtevke za odškodnine za prisilno delo 11.093 slovenskih izgnancev. Slovenci so po tem zakonu, kot so sporočili iz Berlina, prejeli odškodnine v višini 34.141.831 evrov. Po avstrijskem zakonu je preko DIS vložilo zahtevke 2.395 Slovencev, ki so prejeli 5.562.383 evrov.

Čeprav je po združitvi Nemčije Slovenija zamudila ugoden čas za spravni sporazum z Nemčijo, kot so to storile srednje- in vzhodnoevropske države in terjale odškodnino od Nemčije, ima Slovenija še vedno odprto pravico za izterjavo vojne škode od Nemčije, ki je Sloveniji in Slovencem največ dolžna. Kakšne možnosti ima(mo)?

“Pri tem lahko uporabi(mo) različne diplomatske poti za uveljavljanje vojnih odškodnin glede na zgodovinska dejstva, načine okupacije in vrsto oškodovanja. Na voljo so podatki o vojni škodi, ki jo je Sloveniji in Slovencem povzročila nacistična Nemčija, in to škodo so v okviru zahtevkov nekdanje države Jugoslavije potrdili in odobrili s pariškim sporazumom in nemškimi reparacijami z dne 24. januarja 1946. Po tem sporazumu bi morala Jugoslavija dobiti od Nemčije poleg industrijskih strojev in ladjevja tudi 36 milijard ameriških dolarjev, dobila pa je le 36.786.418 ameriških dolarjev iz naslova vojne odškodnine. Slovenija se lahko sklicuje na okupacijo in priključitev dela Slovenije k tretjemu rajhu. Slovenija se lahko sklicuje na kršenje mednarodnega humanitarnega prava, na ženevske konvencije o zaščiti žrtev vojnega nasilja. Oporeka lahko nenehnemu navajanju nemških uradnikov, da je rok za prijave odškodnin že potekel, čeprav bi morali vedeti, da vojni zločini ne zastarajo. Naš izgon pa je bil na nuernberškem procesu okvalificiran kot vojni zločin. Slovenija lahko predloži nemške dokumente o njihovih razlogih za izgon več kot 63.000 Slovencev iz Posavja, Obsotelja, Severne Dolenjske, Zasavja, Štajerske, Koroške in Gorenjske, da so lahko naselili kočevske in druge Nemce. Pred tem izgonom je pobegnilo okrog 17.000 Slovencev, ki so živeli v težkih razmerah ves vojni čas. Slovenija mora terjati odškodnino za odvedene v koncentracijska taborišča in taborišča za izgnane Slovence, ki sta jih Hitler in Himmler ustanovila prav zanje v vseh pokrajinah tretjega rajha. Lahko terja odškodnino za odvzem prostosti, za nemožnost šolanja žrtev vojnega nasilja, škodo na poklicnem področju, izgubo dohodka, za fizično in psihično trpljenje, za umrle svojce. Slovenija se lahko sklicuje na dogovor, ki so ga sklenile 22. julija 1942 Italija, Nemčija, Bolgarija, Madžarska in Hrvaška o likvidaciji imovine bivše jugoslovanske države. Po tem dogovoru so banovinske nepremičnine, ki so se razkosale z določitvijo mej, razdelili med okupatorske države. Prav tako tudi vse drugo premoženje.”

Zato ni naključje, da so na seji Izvršnega odbora Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 21. februarja letos razpravljali o odprtih vprašanjih o gmotni škodi, nastali med drugo svetovno vojno. Ob tem so izrazili ogorčenje nad stališčem Državnega zbora RS, ki je 29. januarja zavrnil predlog, da bi končno kaj storili za izterjavo vojne škode od Nemčije. Izrazili so tudi ogorčenje, ker je kar 40 poslancev DZ preprečilo, da bi se skromna renta po zakonu o žrtvah vojnega nasilja revalorizirala tako kot pokojnine. Poslanci DZ bi še morali vedeti, da so slovenski izgnanci najrevnejši del slovenskega prebivalstva zaradi posledic druge svetovne vojne. Izrazili so začudenje, da pospešujejo vprašanja, vezana na denacionalizacijo, predlog o poplačilu vojne škode pa še ni v državnem zboru. Ponovno so pozvali Vlado RS, naj še v tem mandatu predloži zakon o gmotni škodi v DZ, “saj smo to vlado in ta parlament volili tudi slovenski izgnanci in druge žrtve vojnega nasilja, ker smo mislili, da bodo po več kot 60 letih to uredili”, je med drugim dejala predsednica DIS Ivica Žnidaršič.

P. Perc