R. Ž., arhiv DL

##IMAGE-3625675##

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic pravi, da je bojazen, da bi ostale države v Slovenijo vračale migrante, odveč. Ob omejevanju sprejema migrantov v Avstrijo in Nemčijo bo tudi Slovenija zmanjševala migrantski tok. Če bi na severu sprejeli drastične ukrepe, bomo morali tudi v Sloveniji ustrezno ukrepati, je dejal.

Šefic je na današnji novinarski konferenci poudaril, da so njihove aktivnosti usmerjene v to, da Slovenija ne bi "postala nek žep", kjer bi ostali migranti, ki bi jih zavračali na severu, iz juga pa bi bil migrantski tok še vedno močen.

Dejal je, da Slovenija od Avstrije ni dobila nobenih zahtev, ki bi ločevale migrante na skupine - bodisi na ekonomske migrante, na tiste, ki izpolnjujejo merila za mednarodno zaščito itd.

"Avstrija sprejema vse migrante. Res pa je, da postavlja zahtevo, da so vsi identificirani in da so znane države njihovega izvora," je dejal. Občasno je v preteklih tednih prihajalo do zavrnitve posameznih migrantov, saj so na avstrijski strani podali drugačne podatke kot v Sloveniji. A v zadnjih dveh ali treh dneh takšnih primerov po njegovih navedbah ni bilo.

"Slovenija postopek registracije na meji izvaja izjemno natančno. Temeljito preverjamo vse okoliščine, vse podatke. Preverjamo po vseh evidencah in stvari so urejene," je zagotovil. Konec dneva je saldo migrantov, ki vstopijo v Slovenijo in ki iz nje izstopijo, praktično nič, je dodal Šefic.

Avstrija je uvedla tudi nekatere druge omejitve, kot je število migrantov na posameznem na vlaku, število avtobusov v konvoju in določene ure, ko lahko migrante sprejemajo. Tega se Slovenija po Šefičevih besedah drži, o omejitvah so seznanili tudi Hrvaško, s katero se skušajo uskladiti. Kot je pojasnil, so Hrvaški postavili določene zahteve glede seznamov, prihodov migrantov in njihovega števila. Hrvaška tega namreč ni želela spoštovati, ko pa so ustavili vlak, pa se je zadeva spremenila in odtlej se Hrvaška omenjenih zahtev drži.

Šefic je poudaril, da povratnega migrantskega toka ni in da za zdaj tudi ni zapiranja mej, da pa je res, da želijo nekatere države severno od nas zmanjšati priliv migrantov. To se po njegovih besedah ne bo zgodilo čez noč, ampak v nekem kratkoročnem obdobju, kar nam daje čas in manevrski prostor, da te aktivnosti uskladijo in celoten migrantski tok uravnajo sistematično. Pomembno je, da so ti ukrepi hkratni, kaskadni in sinhronizirani, ne pa da vsakdo določa svoja pravila igre.

Tudi Slovenija ima pripravljene ukrepe, je zatrdil Šefic, ki pa jih ni želel pojasnjevati. Na vprašanje, koliko kapacitet je na voljo, če bi Slovenija vendarle postala žep, je odgovoril, da mora Slovenija z ukrepi doseči, da bo to število čim manjše. Dodal je še, da kapacitete, v katerih migrante nastanijo ob prehodu Slovenije, niso primerne za njihovo dolgoročno nastanitev.

Glede zahtevkov za prevzem pristojnosti po dublinski uredbi je Šefic pojasnil, da ti zahtevki prihajajo iz držav, kjer imajo indice, da so bili migranti v Sloveniji. Toda če jih Slovenija ni obravnavala kot prosilce za mednarodno zaščito, takšne zahtevke zavrne, ne glede na to, da imajo posamezniki morda dovoljenje za začasno zadrževanje na območju Slovenije, je pojasnil Šefic in dodal, da so zavrnili vseh 1106 zahtevkov.

Vse odločbe o začasnem zadrževanju v Sloveniji so bile po njegovih besedah izdane za osebe, ki so prihajale z vojnih območij in jih tudi ni bilo mogoče vrniti bodisi na Hrvaško ali v izvorne države. Ob tem je opozoril, da takšna odločba preneha veljati takoj, ko oseba, ki ji je bila odločba izdana, zapusti državo. Poudaril je tudi, da dovoljenje za zadrževanje ni dovoljenje za prebivanje.

Kot je pojasnil v. d. generalnega direktorja za zadeve EU David Brozina, dublinska uredba določa državo, ki je pristojna za obravnavo prošnje za azil, in sicer je to prva evropska država, v katero je migrant vstopil in zaprosil za azil oziroma je bil tam zavrnjen. Če bo kaka država nekoga vrnila v Slovenijo in pričakovala, da ga sprejme, "ga bo samo zato, ker ima dokaz in potrdilo - in to so prstni odtisi v bazi prosilcev za azil, nobenih drugih primerov ne moremo pričakovati", je dejal.

Obenem je Brozina še omenil, da ima vsaka država tudi po evropski zakonodaji pravico, da v primeru ogroženosti javnega reda in miru in ustavne ureditve, suspendira izvajanje evropske zakonodaje, da bi zaščitila samo sebe. Šefic je v zvezi s tem dodal, da ne gre za kršenje evropskih pravil, ampak da ta omogočajo, da jih krajši čas ne izvajajo.

Kot je pojasnil Šefic, je prva država, kjer lahko begunci zaprosijo za azil, Grčija, nato pa na poti proti Sloveniji še Hrvaška. Hrvaška je kot kandidatka za schengensko območje po tolmačenju pravne službe evropskega sveta prva varna država, kjer bi lahko migranti zaprosili za azil. Glede na to je bojazen o vračanju migrantov v Slovenijo odveč, je prepričan Šefic.

Ministrstvo za notranje zadeve in policija se zavzemata za skupno reševanje vseh odprtih vprašanj glede migrantske problematike. V okviru tega sta se danes sestala generalna direktorja avstrijske in slovenske policije, tudi tokrat se Hrvaška sestanka ni udeležila, je opozoril Šefic. Upa pa, da bodo v kratkem lahko izvedli sestanek tudi s predstavniki hrvaškega ministrstva za notranje zadeve, čeprav hrvaška stran zaenkrat še ni odgovorila na pobudo ministrice Vesne Györkös Žnidar.

Kot je pojasnil v. d. generalnega direktorja za zadeve EU David Brozina, pogajanja med EU in Turčijo dajejo neke rezultate, Turčija je denimo sprejela odločitev, da se begunci lahko vključijo na trg in živijo od lastnega dela, napovedala je ponovno uvedbo vizumov za državljane Sirije, ki prihajajo z območij, ki niso v vojnem stanju in nimajo možnosti pridobiti mednarodno zaščito.

Namen evropskega sodelovanja je po besedah Brozine, da bi se migrantski tok ustavil in nadomestil s prostovoljnim preseljevanjem, tako da ti ne bi več pešačili po Evropi, ampak bi tiste, ki imajo pravico do mednarodne zaščite, neposredno preseljevali v posamezne članice EU. To sodi tudi v okvir dogovora o kvotah, koliko migrantov naj bi posamezne države sprejele. Kot je napovedal Šefic, bodo februarja najavili, kdaj, koliko in kakšno strukturo bo prevzela Slovenija.

Dotaknil se je tudi odstranjevanja žične ograje na meji ob Kolpi. Ker je v zadnjih dneh reka narasla, bodo nekaj teh ovir umaknili in postavili panele. A zagotavlja, da nobena "od tehničnih ovir ni bila zrušena in ni šla v reko". Tehnične ovire so po njegovih navedbah postavljene na 155 kilometrih slovensko-hrvaške meje, in sicer na približno 44 različnih odsekih meje. Koliko je panelne ograje, Šefic ne ve, je bila pa ta nameščena na območju predvsem na območju kampov in šol. Pojasnil je še, da do novih primerov poškodovanja ali smrti divjadi niso zabeležili.

Šefic tudi ne dvomi, da se bodo policisti in vojaki odzvali tako, ko se morajo, če bo to za varovanje meje potrebno. Policisti po njegovih besedah ne glede na stavko in zahteve glede plačil zelo dobro opravljajo svoje naloge. Prav tako Šefic verjame, da so tudi župani in vsi državljani pripravljeni prispevati k varovanju meje, če bo to potrebno.

Glede ograje ob Kolpi so se danes srečali tudi predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo s predstavniki Ribiške zveze Slovenije. Šefic je na sestanku pojasnil, da ograja za zdaj ostaja, se bo pa preverilo, na katerih območjih bi lahko situacijo nekoliko olajšali. Ministrstvo za kmetijstvo pa že popisuje gospodarsko škodo in bo po potrebi v popis vključilo tudi vidik turizma, ki ga omogoča ribištvo.

Danes do 18. ure v Slovenijo vstopilo 1544 pribežnikov

V Slovenijo je danes do 18. ure z vlakom vstopilo 1544 migrantov, od začetka leta pa 29.082. V sprejemnem centru Livarna v Dobovi je bilo ob 18. uri 769 migrantov, v postojnskem centru za tujce pa 36, so sporočili iz Generalne policijske uprave.

Slovenijo je medtem po podatkih policije danes do 18. ure zapustilo 993 migrantov, od začetka leta pa 28.866.

Pri oskrbi migrantov medtem z ministrstvom za notranje zadeve, Upravo RS za zaščito in reševanje in različnimi nevladnimi organizacijami še vedno sodelujejo tudi slovenski vojaki, so danes sporočili iz Slovenske vojske.

Večina pomaga policistom pri širšem varovanju državnih meja in območij, spremstvu prebežnikov na vlakih ter nadzoru ključnih območij vstopa v državo. Pripadniki vojske so postavili več kot 142 kilometrov žične ograje, ki jo skupaj s policisti tudi varujejo. S helikopterjem Bell 206 spremljajo razmere na državni meji, poleg tega s tovornimi vozili in avtobusi zagotavljajo vse potrebne prevoze ter razkužujejo prostore.

Od 19. oktobra lani do danes je pri nalogah, za katere niso potrebna policijska pooblastila, s policijo sodelovalo 36.432 pripadnikov vojske. Doslej pa je 4864 vojakov omogočalo logistično podporo civilni zaščiti. Na terenu je od začetka januarja tudi 12 pripadnikov čeških oboroženih sil.

Kakšen je videto zimski vsakdan namestitvenega centra v Dobovi podrobneje poročamo v jutrišnji novi tiskani izdaji Dolenjskega lista.