J. A.

J. A.

Na Obrežju ni več tujcev, ki bi čakali na vstop v državo, a za to ne izpolnjujejo pogojev, so sporočili z novomeške policijske uprave. V Rigoncah čaka še okoli 150 ljudi. Pred nekaj urami je namreč nov avtobus begunce odpeljal proti sprejemnemu centru v Brežicah, kjer je zdaj 168 ljudi.

Na Obrežju prostovoljci s pomočjo policistov že premikajo šotore, v katerih so minule dni prenočevali begunci, ter velike šotore, pod katerimi so humanitarne organizacije nudile svojo pomoč. Šotorišče tudi čistijo in ga ograjujejo. Kot je dejal koordinator prostovoljcev, ki zagotavljajo humanitarno pomoč beguncev v Brežicah, Jernej Agrež, šotore postavljajo bolj organizirano, da bo izkoristek prostora bolj optimalen.

Čeprav po besedah Agreža novega vala beguncev ni na vidiku, ne pričakujejo niti manjših skupin, bo šotorišče ostalo. Kot pravi Agrež, se obnašajo tako, kot da bo nov val beguncev prišel, in ostajajo v pripravljenosti.

Na Generalni policijski upravi so medtem pojasnili, da na Hrvaško niti ne poskušajo več vračati prebežnikov. Ta jih namreč ne sprejema.

Oskrbovanje v nastanitvenih centrih nemoteno

Oskrbovanje beguncev v nastanitvenih centrih poteka nemoteno, je povedal poveljnik civilne zaščite (CZ) Srečko Šestan. Na terenu je med sto in dvesto pripadnikov CZ, ki jim pomaga tudi Slovenska vojska (SV). Po podatkih Uprave za zaščito in reševanje za oskrbo beguncev neposredno skrbi 25 pripadnikov SV, posredno pa še 35 pripadnikov.

Pripadniki SV, ki za begunce skrbijo posredno, pripravljajo hrano in skrbijo za logistiko.

Kot je pojasnil Šestan, pri oskrbovanju beguncev sodelujejo še Rdeči križ, Karitas, taborniki, skavti in struktura CZ. Gasilce so vključili v zelo majhnem številu. Vojska sodeluje pri tovornih prevozih in opravilih, kot so postavljanje objektov, nakladanje in razkladanje, poleg tega pa skrbi tudi za pripravo toplih obrokov.

En topli obrok dnevno pripravlja Slovenska vojska, dva suha obroka pa zagotavljata Karitas in Rdeči križ. V soboto je CZ nakupila dodatne količine hrane, med drugim konzervirano hrano in energijske ploščice.

Po Šestanovih besedah so nekaj hrane pridobili tudi iz državnih blagovnih rezerv, kjer so zagotovili tudi zdravila in nekaj opreme.

Na mizi dve možnosti za dogovor o premestitvi 120.000 beguncev

Članice EU razpravljajo o dveh možnostih dogovora o premestitvi 120.000 beguncev znotraj unije, potem ko je Madžarska zavrnila sodelovanje pri načrtu. Prva je, da bi njen delež prevzeli Italija in Grčija. Druga je oblikovanje rezervne sheme s prožno definicijo držav, ki so lahko do ukrepa upravičene, ne da bi pri tem imenovali posamezne države.

Evropska komisija je predlagala premestitev 120.000 beguncev, ki so se zatekli v Italijo, Grčijo in na Madžarsko, po drugih članicah unije v prihodnjih dveh letih, in sicer premestitev 15.600 beguncev iz Italije, 50.400 iz Grčije in 54.000 iz Madžarske.

Vendar Madžarska iz načelnih in praktičnih razlogov premestitvi 54.000 beguncev z njenega ozemlja v druge članice nasprotuje, zato članice zdaj preučujejo druge možnosti za dogovor. Na mizi sta po navedbah virov pri EU dve možnosti.

Prva možnost je, da delež, namenjen Madžarski, prevzameta Italija in Grčija. Druga možnost je oblikovanje rezervne sheme s prožno definicijo držav, ki lahko v določenih okoliščinah koristijo to shemo, ne da bi pri tem poimenovali posamezne države, so pojasnili viri.

V razpravi o oblikovanju rezervne sheme je ogromno vprašanj, na primer ali so lahko do tega poleg držav na zunanji meji upravičene le še tranzitne ali tudi ciljne države ter kaj bo sprožilec za uporabo te možnosti.

Neuradno se omenja, da bi lahko možnost za premestitev beguncev z njihovega ozemlja v druge članice poleg Italije in Grčije koristile še Avstrija, Hrvaška, Slovenija in Nemčija, a razmere se tako hitro spreminjajo, da ni verjetno, da bodo države konkretno opredelili.

Drugo odprto vprašanje je "mehanizem kompenzacije" ali vprašanje, kaj storiti z državami, ki predvidene kvote beguncev niso pripravljene sprejeti. Komisija je predlagala "solidarnostno klavzulo" in finančni prispevek v vrednosti 0,002 odstotka bruto domačega proizvoda te države.

Članice sedaj v pogajanjih razpravljajo o dveh drugih možnostih: da bi morala država, ki bi zavrnila sprejem beguncev, za vsakega begunca v zanjo predvideni kvoti plačati 6500 evrov, ali pa da bi izkoristila šestmesečni odlog izvajanja tega ukrepa.

Znesek 6500 so izračunali tako, da so upoštevali 6000 evrov, ki jih dobi država za vsako osebo, ki jo sprejme v okviru sheme za premestitev, in 500 evrov, ki jih dobi država, iz katere je oseba premeščena v drugo članico, v glavnem za stroške prevoza.

Pogoj za to, da lahko država sodeluje v shemi za premestitev kot koristnica, je uvedba pristopa, imenovanega "hot spots", ki predvideva operativno sodelovanje evropskih agencij z nacionalnimi oblastmi na terenu. Ta pristop je tudi treba še podrobneje opredeliti.

To so ključna, a ne vsa vprašanja, ki jih bodo jutri poskušali doreči notranji ministri EU na izrednem zasedanju v Bruslju, pred izrednim vrhom unije, ki bo dan pozneje.

Luksemburško predsedstvo želi dogovor še vedno sprejeti s soglasjem ali s čim večjo večino, a obenem viri izpostavljajo, da je odločitev seveda mogoče sprejeti tudi s kvalificirano večino. Cilj predsedstva je, da se dogovor doseže že jutri.