Vesel sem, da živim na obrobju Gorjancev, odmaknjen od ponorelih prevratnikov, ki v dolini šentflorjanski sejejo med ljudmi pohujšanje. Njihovi nastopi so polni rodoljubnih fraz in temu podobnih drugih čednosti. Vesel sem, da sem »kmetavzar«, kakor nas največkrat imenujejo izobražene mestne glave, ki se imajo za sila pametne in razgledane. Naj bo tako, če jih to osrečuje. Vem pa, da bo prišel čas – če že ni tukaj, ko bodo spoznali, da so poraženci in da jim gospoda in njihovi hlapci niso več vdani. 

Vsakdo, ki bere, gleda televizijo in posluša glas ljudstva, ve, da je naše lepo okolje onesnaženo: v dolini ljubljanski je trenutno aktualna nasladna zgodba, nekakšno ljubezensko razmerje med človekom in tremi bulmastifi. Gre za razmerje med doktorjem in njegovimi pasjimi seksualnimi partnerji, ki so ga v besu naslade ali trpljenja pokončali. Na ta način se je zaključila ljubezenska zgodba, v kateri so bili zlorabljeni psi – menda  ne samo enkrat in ne samo od gospodarja.

Preberite še ...

· Novice

Saubermacher - Komunala: Skrb za zdravo okolje v središču vseh odločitev

To, kar se spleta v političnih strukturah, je farsa, ki nam oznanja pregrehe posameznih politikov, ki nenehno skrbijo za najdenčke, ki so večinoma plod poželenj – po oblasti in bogastvu. Vsi ti vrli politiki »ljubljanski« so samovšečni in neprevidni v svojih govorancah. Po pameti in intrigah bi jih prekašali celo vrli Butalci. 

Iskalci resnice iz dneva v dan nervozno brskajo po govnu in še po čem drugem, z namenom, da iz nesnage potegnejo grešne kozle, ki jih drug za drugim postavljajo na zatožno klop. Po hodnikih parlamenta in po pisarnah posameznih poznavalcev politične scene se vijuga vonj po interpelacijah. Krasno! Pereča problematika je izginila iz dnevnih redov, politiki so pozabili na drugorazredne teme, kot so brezposelnost, shirano gospodarstvo … 

Hočemo resnico in samo resnico, kričijo tisti na desnem bregu onesnažene reke, ki iščejo svoj prostor pod soncem. Tisti na levem bregu pa izgubljajo živce in tudi voljo. Njihova hiša je podobna velikemu bordelu, kjer ni pravega gospodarja, da bi udaril po mizi in tako vpeljal red, kot se spodobi. Zbegano ljudstvo pa je bolno od vseh nesnag in dvomljivih resnic. In kaj je resnica in kaj je laž? To je tisto, kar jih bega in dela nezaupljive. Hočejo odgovorne in poštene voditelje, politike, ki jim lahko zaupajo …

Če bi skušal v politični eliti iskati osebe, ki so podobne Cankarjevim osebam iz drame Pohujšanje v dolini šentflorjanski, bi jih hitro našel. Za ta zapis to ni pomembno, to prepuščam bralcu in njegovi domišljiji. Pomembno pa je, vsaj zame, kako se znebiti politikov, ki so multimoralni, katerih moralna načela so skupek nesnag, ki dušijo zdrav razum in odkrit pogled na svet, na našo prihodnost.

Bega pa me, ker vem, kdo je v tej zgodbi hlapec, kdo je smrdljiva drhal in kdo je hudobec. Bojim se, da bomo kmalu občutili posledice.