Arhiv Štajerskega Tednika

Verjeli so, da spomladi soncu pomagajo, da se čim prej ogreje in zasije s polno močjo. Z jesenskim ognjem so poskušali pomagati pri usihanju njegove moči. „Šlo je za daljšanje in krajšanje dneva, torej za svetlobo, za sončev kult, njegovo čaščenje. To so izvajali s kurjenjem kresov, plesi, pesmimi, skakanjem čez ogenj, proženjem razžarjenih krogov iz šibja in podobno,“ poudarja etnolog Janez Bogataj. Danes imajo kresovi povsem drugačen, zlasti družabni značaj in so del slovenske kulturne dediščine. Kurjenje kresov običajno spremljajo zabave z glasbenim programom (veselice, koncerti …), športne in družabne igre, postavljanje mlaja, pa tudi govori na temo pomena praznovanja praznika dela in pravic delavcev. Kurjenje ognja na prostem je ljudi povezovalo že v prazgodovini in jih tudi danes. Motiv ognja združuje ljudi v skupnem boju za delavske pravice. Prvomajske kresove danes kurijo v spomin na krvave demonstracije v Chicagu leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred. Delavci so takrat zahtevali osemurni delavnik, a je policija njihove demonstracije zatrla. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov. Kot državni praznik so 1. maj na Slovenskem uzakonili leta 1948, neuradno so ga praznovali že prej. Prvi maj je postal praznična oblika boja delavcev za pravice. „V dolgoletni zgodovini so ga praznovali zelo različno, vedno pa politično obravano,“ pravi Bogataj.

Praznična kresovanja bodo prihodnji ponedeljek priredili v številnih slovenskih krajih, tudi v Podravju:

Preberite več v Štajerskem Tedniku