Arhiv Štajerskega Tednika

Na godbeniškem koledarju so poseben dogodek vsaj stotih slovenskih godb tradicionalne prvomajske budnice, ki jih igrajo po vaseh in mestih v prazničnem jutru. Tradicija delavskih budnic sega že od samega začetka praznovanja mednarodnega praznika dela. »Iz zgodovine Godbenega društva rudarjev Idrija je razvidno, da prvo budnico beležijo že okoli leta 1904, le nekaj let za tem, ko so v rudarskem mestu okrog leta 1900 med prvimi začeli praznovati 1. maj. Pravi razcvet budnic se je na Slovenskem začel po 2. svetovni vojni tudi zaradi poudarjanja delavskega razreda in takratne socialistične ureditve. Res je sicer, da so godbeniki v nekaterih okoljih za nekaj let prenehali igrati budnice, vendar ta navada tudi v najnovejšem obdobju ni zamrla, temveč se je tudi danes, ko delo postaja ponovno vrednota, spremenila v tradicijo. Ljudje na vaseh in v mestih pričakujejo budnico, godbam pripravijo tudi pogostitev, tako da budnice postajajo tudi družabni dogodek,« so sporočili s Slovenske zveze godbenikov.

Budnice bodo prebujale tudi v Podlehniku in Vidmu

Budnica središke godbe na pihala

Prvomajski potep ormoške godbe

Markovčane bodo godbeniki prebujali že od pol pete ure zjutraj

S poskočno glasbo do vsake vasi dornavske občine

Ptujski pihalni orkester prebuja že 60 let

Pihalni orkester Talum Kidričevo budi vse do Majšperka

Preberite več v Štajerskem Tedniku