Slovenska medvedka je postala osebnost leta v naši zahodni sosedi Italiji. Kosmatinki čestitamo iz vsega srca še posebno zato, ker vemo, da je slovenska govorica, milo rečeno, nezaželena že v Trstu. Naša zverina pooseblja naravo, ki smo ji ljudje vse manj naklonjeni, in si z njenim uničevanjem kopljemo lastni grob.

Sploh so medvedje osvojili svet. Mali Knut, ki ga je mati zavrgla v berlinskem živalskem vrtu, je postal prava zvezda, o kateri bodo menda posneli film celo možje iz Holywooda. So pač zavohali dober zaslužek, tako kot ga je Knut prinesel živalskemu vrtu, saj so prihajali gledat malo belo kepo stotisoči obiskovalci. Upati je, da to ni napoved časa, ko bo moč videti severne medvede le še v nenaravnem okolju.

Nič se ne ve, se pa ve, da naš zunanji minister Dimitrij Rupel ne bo postal osebnost leta na Hrvaškem. Vsaj zaradi nedavne izjave ne. Gospod Dimsi je namreč povedal, da Slovenija že več kot pol leta skorajda nima diplomatskih odnosov z nekdaj bratsko republiko Hrvaško. Seveda zaradi hrvaških politikov, ki se nočejo resno spoprijeti z reševanjem nerešenih sosedskih spornih zadev, kot je na primer enoglasna razglasitev ekološkega ribolovnega območja. Zanimivo, kajti naš zunanjik je vse do pred kratkim govoril, da državi rešujeta sporne težave po diplomatskih kanalih, ki niso toliko na očeh javnosti, a obstajajo in je zato vse v najlepšem redu. Diplomacija, da ubira včasih čudna in nenavadna pota, ki pa vedno pripeljejo k razrešitvi navidez še tako nerazrešljivih problemov. Nekaj podobnega je bilo slišati iz ust gospoda Dimsija. Zdaj naenkrat pa druga stran plošče in človek, ki jo posluša, dobi občutek, da je na strani A pel Zlatko Dobrič, na strani B pa Pavaroti. S to primerjavo želim le nazorneje pokazati, kako se je mnenje našega zunanjika drastično spremenilo. Pa ja, da ga ni opogumilo slovensko predsedovanje svetu Evrope? Evropska podpora torej! Saj če ne bi bilo tako, bi gospod Rupel že davno udaril po mizi, ne pa da se je nasmihal levo in desno, govoril o prijateljih Hrvatih ter o reševanju težav z njimi po mirni dogovorni poti. Se pravi: ne na horuk, kot to že ves čas zahteva Plemeniti.

Preberite še ...

Finance

Kdo bo plačal vaše dolgove, ko vas ne bo več?

Če ne drugega so Dimsijeve ostre besede vsaj malce preusmerile pozornost domače in dela evropske javnosti od uhajanja podatkov s slovenskega zunanjega ministrstva. Saj veste: gre za objavo zaupnega dokumenta o ameriških zahtevah Sloveniji za čas, ko bo predsedovala Svetu Evropske unije. Menda je zaradi tega izgubila Slovenija veliko svoje kredibilnosti, pa naj ta beseda pomeni že kar koli. In namesto da bi se slovenski glavni igralci škandala posvetili vsebini dogovarjanja z Američani, zdaj mrzlično iščejo tistega, ki je poskrbel, da je prišel tajni dokument v javnost. Obnašajo se približno tako kot babnica, ki ji pride na uho, da govorijo naokoli, kako vara svojega moža. Najbolj od vsega jo zanima, kdo je čvekač, ki raznaša novice, niti za hip pa ne pomisli na to, da je za čvekanje poskrbela prav ona, ki se je zvlekla pod rjuhe z moškim, ki niti slučajno ni njen uradni mož.

Prva glava v dogovarjalni  aferi je že padla. Ni je odnesla matilda kot Štrovsa, pač pa objava tajnega dokumenta. Še sreča je, da Slovenci izvozimo v Evropo kakšno medvedko. Nam vsaj ne dela sramote.