arhiv DL

##IMAGE-3375270##

Letošnji svetovni dan svobode medijev, ki ga obeležujemo danes, poteka pod geslom Govoriti brez nevarnosti: zagotoviti pravico do svobodnega izražanja mnenja v vseh medijih. Z njim v ZN in Ovse zahtevajo večjo varnost novinarjev. V zadnjem desetletju je bilo po vsem svetu ubitih več kot 600 novinarjev, od tega 120 samo v zadnjem letu.

Generalna skupščina ZN je leta 1993 razglasila 3. maj za svetovni dan svobode medijev. Ta dan je predvsem priložnost, ko novinarske in druge organizacije po vsem svetu opozarjajo na spoštovanje svobode medijev ter njihovo vlogo za razvoj demokracije.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je v poslanici izpostavil, da geslo letošnjega dneva poudarja, kako nujno potrebno je, da novinarji lahko opravljajo svoje delo. Ban je ob tem opozoril, da so zaposleni v medijih po vsem svetu izpostavljeni vse večjim nevarnostim.

Ukrajinski zunanji premier Leonid Kozhara, ki trenutno predseduje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), je poudaril, da v primeru kriminalnih dejanj proti novinarjem ne sme biti nekaznovanosti. Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland je opozoril, da morajo evropske vlade zagotavljati svobodo medijev kot bistven pogoj demokracije.

Svet Evrope skupaj z Evropskim sodiščem za človekove pravice ostaja močan branik svobode izražanja, je zagotovil Jagland. Ob tem pa je pozval vlade, naj ponovno ovrednotijo stanje svobode medijev v njihovih državah, tako z vidika zakonodaje kot novinarske prakse.

Pri nas opozorila o slabih razmerah v medijih

V obeh slovenskih novinarskih organizacijah ob letošnjem dnevu svobode medijev opozarjajo na slabe razmere v domačem medijskem prostoru. Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije (DNS) izpostavlja "strmo padajoč" ekonomski in socialni položaj novinarjev. Vodstvo Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) še posebej skrbi vpletanje politike v novinarsko delo.

Z oblikami dela, v katerih se je znašlo vse večje število novinarjev, se vse bolj krči polje novinarske in uredniške avtonomije, lastniki in uprave pa vse bolj režejo stroške prav v tistih uredništvih, ki opravljajo najbolj zahtevne, preiskovalne novinarske naloge, ugotavljajo v DNS.

V ZNP izražajo razočaranje, "da vladajočim politikom velikokrat sploh ni treba posredovati ali vplivati na medijsko poročanje, saj to samoiniciativno opravijo že nekateri uredniki sami". Glede kadrovske politike v slovenskih medijih pa v ZNP dvomijo, da so razlogi za spremembe strokovni.

Sporočilo Društva novinarjev Slovenije ob današnjem 3. maju si lahko v celoti preberete v priponki spodaj.

dns.doc

Prenesi