Profimedia

Dijana Hrka, mati ene od žrtev tragedije v Novem Sadu, drugi dan gladovno stavka pred srbskim parlamentom. Njeni podporniki prihajajo iz več mest, organizirani shodi pa potekajo po vsej državi. Policija ostaja v pripravljenosti.

Vzdušje pred srbskim parlamentom v Beogradu je sicer tudi v popoldanskih urah bilo napeto, a pretežno mirno; simbolna dejanja (molitev, govori, shodi) se nadaljujejo.

Sporno vabilo na BSF

Kritika Slovenije iz Beograda: prispevali so k širjenju zlonamernih dezinformacij

Vučić 

Med protestom v podporo Dijani Hrki je predsednik Srbije Aleksandar Vučić izjavil, da so organizatorji protesta v stiku z ameriško ambasado. Naši sogovorniki poudarjajo, da srečanja diplomatskih uradnikov s političnimi akterji niso nič nenavadnega, Vučićeva izjava pa je po njihovem oblikovana tako, da služi prorežimskim medijem in naivnim državljanom, ki bodo trdili, da ZDA stojijo za protesti.

Kmalu po spopadih med demonstranti in prebivalci tabora v Pionirskem parku se je Vučić vključil v program Informera, kjer je pojasnil dogajanje na ulicah Beograda. Poleg pripovedi o spopadu “vljudne Srbije” z nasilnimi protestniki je dejal, da se organizatorji srečujejo z uradniki ameriške ambasade, in dodal, da država Srbija ostaja samostojna in neodvisna.

"Še bolj pomembno je, da razumemo, kaj se pravzaprav dogaja. Zanimivo je, da tisti, ki organizirajo te shode in druge zadeve, so v neposrednem stiku z več uradniki ameriške ambasade, zato se sprašujem, ali se pogovarjajo o paradižniku, kumarah, obisku tržnice ali o čem drugem. Verjetno se pogovarjajo o čem drugem, a država Srbija ni pest ovsa, da bi jo kdorkoli pojedel, niti ni republika banana, da bi jo kdorkoli uničil, kot misli, da lahko, in Srbija bo ostala samostojna in neodvisna ter bo uspela ohraniti sebe, svoje korenine," je dejal.

Čeprav do zdaj ni nikoli zamudil priložnosti, da proteste po vsej Srbiji poveže s tujimi službami in "nekaterimi zahodnimi državami", pa tudi trdil, da nemške fundacije plačujejo protestnike, za kar ima dokaze, ki jih ne želi razkriti, ZDA do zdaj v teh pojasnilih niso bile omenjene.

Nekdanji diplomat Srećko Đukić ob tem opozarja, da iz Vučićeve izjave ne smemo sklepati ekstremnih zaključkov. Poudarja, da stik z diplomatskimi uradniki ni prepovedan in da se lahko nanaša na različne stvari, od viz do političnih pogovorov. Stiki z ameriško ambasado ne pomenijo nujno podpore protestom ali “barvni revoluciji”.

Đukić dodaja, da izjave, kot je Vučićeva, pogosto služijo le za medijsko propagando in ne odražajo dejanskega političnega stanja. Po njegovih besedah je narava teh stikov raznolika in ne pomeni, da ZDA stojijo za protesti, kot bi nekateri lahko sklepali.

Štimac še vedno pridržan

Vladimir Štimac, znani košarkar in aktivist, je še vedno pridržan. Kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, je Policija po nalogu višjega javnega tožilstva v Beogradu znova izdala odločbo o pridržanju za do 48 ur. Pred tem je sodnik višjega sodišča v Beogradu danes dopoldne ugodil pritožbi njegovega odvetnika na prvo odločbo o pridržanju za 48 ur in to odločbo razveljavil. Njegovo izpustitev zahtevajo tudi njegovi podporniki.

X

Vladimirju Štimcu je bilo znova odrejeno pridržanje do 48 ur, je za portal Nova.rs potrdil odvetnik Nikola Lakić.

"Preiskovalna sodnica je ugodila pritožbi in sprejela sklep, s katerim je razveljavila prejšnji sklep o pridržanju. Po tem so izdali nov sklep o novem pridržanju Štimca. Pomembno je, da je preiskovalna sodnica v prvi odločitvi odredila, da se Štimca takoj izpusti na prostost, vendar do tega ni prišlo, temveč je bilo njegovo pridržanje podaljšano, kar predstavlja resno kršitev postopkov," je za Novo povedal odvetnik Lakić.

Dodaja še, da imamo situacijo, v kateri je tožilka višjega javnega tožilstva v Beogradu, Danijela Jokanović, povsem očitno storila več kaznivih dejanj.

Odvetnik Vladimirja Štimca sicer že ves čas opozarja, da ni pravne podlage za njegovo pridržanje in govoril o samovolji oblasti. Aleksandra Štimac, žena aretiranega, je poudarila, da se vsi, ki branijo ustavo in državo, znajdejo na nasprotni strani zakona pod oblastjo Aleksandra Vučića. "Smo čustvena družina, izjemno smo navezani drug na drugega, a imamo močan občutek enotnosti in ko je najtežje, se nikakor ne vdamo," pravi Aleksandra Štimac.

Zrušenje nadstreška

Kaos v Beogradu ob začetku gladovne stavke matere žrtve iz Novega Sada

Od 19.00 potekajo shodi podpore Dijani Hrki v Beogradu,  Novem Sadu in Kragujevcu,  kjer bodo ljudje izrazili solidarnost z njenim bojem za resnico, odgovornost in izpustitev pridržanih študentov.

Hrka: "Vučević mi je lagal"

Dijana Hrka je popoldne pred parlamentom izjavila, da ji je predsednik SNS Miloš Vučević lagal, saj ni izpolnil obljube o kaznovanju odgovornih za smrt njenega sina in drugih žrtev. Sporoča, da bo nadaljevala gladovno stavko, čeprav ji policija ne dovoli biti na stopnicah parlamenta.

V Beogradu pred parlamentom izbruhnili nemiri, več deset aretiranih

V Beogradu so v nedeljo ob pričetku gladovne stavke Dijane Hrka izbruhnili izgredi. Pred stavbo parlamenta je prišlo do spopada med podporniki predsednika Aleksandra Vučića in državljani oziroma študenti, ki so prišli podpret stavkajočo mamo umrlega.

Novi Sad

Leto protestov v Srbiji: Tragedija, ki je prebudila ljudstvo

Srbsko ministrstvo za notranje zadeve je danes malo po 2. uri zjutraj sporočilo, da je pridržalo 37 oseb, ki so ​​sodelovale pri motenju javnega reda in miru ter povzročanju incidentov pred parlamentom.

Profimedia

Med njimi je bil tudi Štimac. Kot je razvidno iz posnetkov na družbenih omrežjih, je policija Štimca aretirala pred stavbo Radio televizije Srbija. Prorežimski mediji poročajo, da so Štimca aretirali po nalogu višjega javnega tožilstva v Beogradu, ker je ves dan pred parlamentom pozival k nasilju.

Ob prvi obletnici padca nadstreška se je sicer pred tem v soboto v Novem Sadu odvil velik spominski shod z več deset tisoč udeleženci. Ta je sledil letu dni protestov, na katerih so zbrani, na čelu s študenti, sprva zahtevali kaznovanje odgovornih, pozneje pa so prerasli v izražanje jeze zaradi korupcije in represije, omejevanja svobode medijev in vladavine prava.

Profimedia