Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Vojna v Ukrajini
Čas branja 1 min.

Nekdanji ruski premier: Putin ne želi miru, želi le propagandne fotografije


L. T.
26. 2. 2025, 08.29
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Mirovnih pogajanj o Ukrajini ni, Putin išče propagandne koristi. EU se pripravlja na manjšo podporo ZDA, Rusija pa kljub propagandi ekonomsko šibi.

putin
Profimedia
Ruski predsednik Vladimir Putin.

Mirovna pogajanja glede Ukrajine se sploh še niso začela, ruska in ameriška stran sta le obnovili odnose – tako to opisuje Moskva, je za srbski portal N1 poudaril ruski premier med leti 2000 in 2004 Mihail Kasjanov.

Ne verjame, da bo v naslednjih mesecih prišlo do občutnejšega premika, prekinitve ognja ali celo mirovnega sporazuma. Ruski predsednik Vladimir Putin se trenutno ne želi pogovarjati. "On želi fotografije, da ves svet in Rusi vidijo podobo dveh voditeljev supersil, kako razpravljata o usodi sveta," meni Kasjanov.

Putin in ameriški predsednik Donald Trump sta nepredvidljiva voditelja in trenutno podajata le izjave. Podpisan ni bil noben dogovor, zato je Kasjanov previden v napovedih, kaj si obe strani zamišljata.

Sestanek delegacij v savdskem Rijadu je ruska propaganda prikazala kot velik uspeh, kar je vplivalo na kazalce gospodarske rasti. "Trenutno ni drugih razlogov, da bi rusko gospodarstvo raslo ali da bi se tečaj rublja krepil," je ocenil. Dodal je, da je resničnost povsem nasprotna, saj se ekonomska slika Rusije slabša.

Kremelj se sicer lahko še naprej opira na prihodke od nafte in drugih surovin. Trgovinska menjava bo vedno pozitivna, je prepričan nekdanji ruski premier. Nihče namreč ne more nadomestiti ruske nafte, ki je ključna za stabilne cene na mednarodnih trgih.

Washington še ni odločil o prihodnji podpori Ukrajini, a izvaja prejšnje odločitve. Poteza je zdaj na Bruslju, ki je po Kasjanovih besedah že začel priprave, kako preživeti brez ZDA in njene podpore Ukrajini. Na EU pa je, da poveča svoje obrambne izdatke in od ZDA kupi vojaško opremo, saj nima dovolj lastne proizvodnje.

Prav vojaški proračuni so glavni izziv za Evropejce, ki morajo doumeti, da jih morajo zvišati na raven hladne vojne. "To pomeni vojne izdatke na ravni 5 odstotkov BDP. V tem primeru bodo močni," je še dejal nekdanji ruski predsednik vlade.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.