Pasivno kajenje lahko resno ogrozi zdravje odraslih in otrok
Kjer kadijo kadilci, tudi nekadilci vdihavajo tobačni dim - iste škodljive snovi kot kadilci.
Varne ravni izpostavljenosti tobačnemu dimu ni; kakršenkoli obseg izpostavljenosti tobačnemu dimu je škodljiv za zdravje.
Dolgotrajna izpostavljenost škodljivim sestavinam tobačnega dima lahko med tistimi, ki ne kadijo, privede do pojava istih bolezni kot pri kadilcu. Pri odraslih nekadilcih izpostavljenost tobačnemu dimu poveča tveganje za koronarno srčno bolezen, možgansko kap in pljučnega raka, različne druge vrste raka, bolezni dihal, kašelj, tiščanje v prsih, izkašljevanje sluzi, težave pri dihanju ter številne druge bolezni in zdravstvene težave, ki so v celoti preprečljive, če se izpostavljenosti izognemo.
Ogrožene skupine
Posamezne skupine prebivalcev so še posebno ranljive in dovzetne za učinke izpostavljenosti tobačnemu dimu, to so še nerojeni otroci, dojenčki, majhni otroci in nosečnice.
Posledice izpostavljenosti so lahko prezgodnji porod, nizka porodna teža otroka, zajčja ustnica, volčje žrelo, nenadna smrt dojenčka, pogostejše kot pri neizpostavljenih otrocih so okužbe spodnjih dihal, bolezni srednjega ušesa, astma ali njeno poslabšanje ter številne druge bolezni in zdravstvene težave. Tudi bolniki s kroničnimi boleznimi, npr. dihal, srca in ožilja, sodijo med bolj ranljive skupine za škodljive učinke izpostavljenosti tobačnemu dimu.
Prepoved kajenja v zaprtih prostorih
V Sloveniji je od leta 2007 prepovedano kajenje tobačnih izdelkov v zaprtih in javnih delovnih prostorih, od marca 2017 tudi kajenje v vseh vozilih v navzočnosti oseb, mlajših od 18 let.
Po uvedbi prepovedi se je odstotek tobačnemu dimu izpostavljenih nekadilcev močno zmanjšal, ugodne trende beležimo še danes. Vendar pa izpostavljenost tobačnemu dimu ostaja prisotna in ni zanemarljiva. V Sloveniji je tobačnemu dimu izpostavljenih skoraj 230 tisoč nekadilcev, starih 15 let in več, najmanj vsak 10. še nerojeni otrok, vsak 20. otrok, star 3 mesece do 2 leti, ter približno tretjina mladostnikov, starih 10 do 17 let. Potrebni bodo torej nadaljnji ukrepi za zmanjševanje izpostavljenosti. Ta je dandanes prisotna predvsem v domačem bivalnem okolju.
Zaščitite otroke, družinske člane in sebe pred tobačnim dimom
Ne dovolite, da kdo kadi kjerkoli v vašem domu. Ne dovolite, da kdo kadi v vašem avtomobilu, tudi če so odprta okna avtomobila ali je vključeno prezračevanje. V največji možni meri poskušajte zagotoviti, da nihče ne kadi v bližini vas in vaših otrok. Če kadite, opustite kajenje.
Opustitev kajenja je koristna za zdravje v katerikoli starosti, največje koristi pa prinaša pred 40. letom starosti. V Sloveniji so kadilcu na voljo različne vrste dodatne pomoči pri opuščanju kajenja.
Brezplačni svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja na številki 080 2777 deluje vsak dan, tako med delovniki kot tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. Na tej telefonski številki lahko posameznik pridobi vse potrebne informacije glede različnih vrst pomoči za opuščanje kajenja, lahko pa se s svetovalcem tudi dogovori za podporo pri opuščanju kajenja po telefonu.
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
