Profimedia

Obala se bo dvignila na noge, če bo osnutek predloga zakona ostal takšen, kot je, in sploh, če bo takšen nato prestal parlamentarno sito, po poročanju časnika Glas Istre opozarjajo v puljskem društvu Zelena Istra. Vlada Andreja Plenkovića kljub številnim kritikam tako različnih društev kot splošne javnosti pri predlogu zaenkrat vztraja.

Kot je že včeraj poročal STA, bi po mnenju kritikov zakon v takšni obliki omogočal ograjevanje plaž in zaračunavanje vstopa nanje, čeprav hrvaška vlada zagotavlja, da zakon ne pomeni privatizacije plaž in da do tega ne bo prišlo. Hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Oleg Butković je včeraj poudaril, da predlog zakona še ni bil v javni razpravi, ampak gre za načrt delovne skupine, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz pomorstva ter predstavniki ministrstva in državnega tožilstva. Prav tako je navedel, je prišlo do napačnih interpretacij, v predlogu zakona pa da ni govora o zaračunavanju in ograjevanju plaž ter privatizacije.

»Po plenilski privatizaciji vsega, kar se je na Hrvaškem dalo, predlagajo še privatizacijo preostalega javnega dobrega – pomorstva, a je tokrat zamaskirana v nov zakon,« so navedli v društvu Zelena Istra, kjer jih predlog zakona ne preseneča, saj je »povsem v skladu z njihovim dosedanjim odnosom do javnega dobrega.« Po njihovem mnenju je največja težava ta, da bi zakon omogočal »ograjevanje in onemogočanje dostopa do dela pomorskega dobrega z ali brez zaračunavanja uporabe.« »Omogoča tudi gradnjo v okviru koncesije za gospodarsko rabo pomorskega dobrega,« so je poudarili. Zakon v takšni obliki enotam lokalne samouprave po njihovih besedah »nedvoumno nalaga,« da morajo »opredeliti vrste morskih plaž, funkcijo in model upravljanja urejenih morskih plaž ter raven omejevanja in izključevanja posameznih plaž iz splošne rabe.« Društvu se ob tem ne zdi sporen samo kakšen od posameznih členov, temveč celoten predlog zakona, v skladu s katerim da želi država iz obale narediti posel, o česar bi imela koristi tudi sama.