Getty Images

Getty Images

Donald Trump se bo 20. januarja vselil v od leta 1800 uradno rezidenco predsednikov ZDA Belo hišo na aveniji Pensilvanija 1600 sam, saj se je prva na tujem rojena prva dama ZDA po Louisi Adams iz začetka 19. stoletja Melania odločila, da se mu bo pridružila šele v začetku poletja.

Melania Trump bo prišla v Washington za stalno šele po 28. juniju, ko se v mestu New York konča šolsko leto za vse šolarje, med katerimi je tudi njun sin Barron. Takrat se bo predvidoma naselila v zgornjih nadstropjih kompleksa, kjer je stanovanje za prvo družino, naloge prve dame pa bo opravljala v vzhodnem krilu, ki je bilo zgrajeno šele leta 1946 in je predvideno za ta namen in za družabne dogodke.

V času vojne za osamosvojitev (1775-1783) in tudi nekaj let kasneje ZDA niso imele predsednika. Politične odločitve je sprejemal kontinentalni kongres, vojsko pa je vodil George Washington, ki je postal prvi predsednik šele leta 1789 z uradno rezidenco v takratni prestolnici New Yorku.

Leta 1790 so prestolnico preselili v Philadelphio in šele leta 1800, ko je bil predsednik John Adams, so dokončali Belo hišo v na novo zgrajeni prestolnici, ki so jo poimenovali po prvem predsedniku.

Prvo poslopje je postavil arhitekt irskega rodu James Hoban, gradili pa so ga osem let. Adamsa je že leta 1801 nasledil Thomas Jefferson, ki se je sprva pritoževal, da je hiša prevelika, čeprav je bila takrat le delček današnjega kompleksa. "Velika je za dva cesarja, papeža in dalajlamo skupaj," je tarnal, kasneje pa razmišljal, kako bi jo povečal, in je to dejansko tudi storil.

Skupaj s celotnim mestom so leta 1814 Britanci Belo hišo v času nove vojne zažgali iz maščevanja, ker so Američani pred tem podobno požigali po Kanadi, ki so jo želeli priključiti kot 14. kolonijo. Obnova notranjosti požganega poslopja je trajala do leta 1817, ko se je James Monroe lahko vselil, zunanji del pa so povsem popravili šele leta 1829.

Predsednik Teddy Roosevelt je predsedniške pisarne leta 1901 preselil v novo zgrajeno zahodno krilo, ki mu je slavno Ovalno pisarno leta 1909 dodal William Howard Taft. Leta 1927 so preuredili zgornja nadstropja, šele leta 1946 pa je Bela hiša dobila vzhodno krilo. Gradili so jo v času vojne predvsem zato, da prikrijejo gradnjo podzemnega bunkerja, kjer je danes operacijski center za krizne čase. Do takrat je glavni del poslopja že propadal in Harry Truman je leta 1948 vse obnovil.

Bela hiša skupaj s pripadajočim ozemljem danes zavzema 7,3 hektarja površine, glavni del pa ima šest nadstropij, od tega dve pod zemljo. Zraven sodi tudi poslopje nekdanjega State Departmenta, poimenovano po predsedniku Dwightu Eisenhowerju. Sivi velikan gosti pisarne sveta za nacionalno varnost in druge, saj v Beli hiši ni prostora. Na drugi strani avenije Pensilvanija sodi zraven še Blairova hiša, ki je uradna rezidenca posebnih državniških gostov ZDA.

Ključno v Beli hiši je zahodno krilo. Tam je Ovalna pisarna, kjer sta Bill Clinton in George Bush mlajši sprejela slovenskega premierja Janeza Drnovška, Bush pa kasneje tudi premierja Janeza Janšo. Poleg Ovalne pisarne je tam še 50 pisarn in med njimi kabinetna soba za sestanke vlade, situacijska soba za hitre krize, Rooseveltova soba, kjer je podpredsednik ZDA Joseph Biden pred leti sprejel takratnega premierja Boruta Pahorja, ter soba za novinarske konference, ki so jo predelali iz bazena predsednika Franklina Roosevelta.

Ameriški predsedniki večino prireditev, za katere ni dovolj prostora v poslopju, pripravijo na južni trati Bele hiše. Tam je na primer leta 2004 potekala slovesnost ob sprejemu Slovenije, ki jo je vodil premier Anton Rop, v zvezo Nato skupaj s šestimi drugimi državami.

Bela hiša je bila sprva javno poslopje in so lahko ljudje prišli na obisk brez strahu, da jih bo ustrelila tajna služba. Jefferson je imel tam veliko odprto zabavo po drugi inavguraciji, Andrew Jackson pa se je moral leta 1829 v inavguracijski noči preseliti v hotel, ker ob okrog 20.000 razposajenih gostih, ki so jih spravili iz hiše šele, ko so sode z alkoholom postavili na vrt, ni mogel zaspati.

Grover Cleveland je leta 1885 postavil stražo in pilo se je zunaj, tam nekje v 30. letih 20. stoletja pa je bilo tega konec.

Bela hiša je v lasti Nacionalne službe za parke, saj je nacionalni spomenik. Varujejo jo skupaj služba za parke in tajna služba, ki varuje predvsem predsednika in družino.

Leta 1995 so zaradi domačega terorističnega napada v Oklahoma Cityju za promet zaprli del avenije Pensilvanija pred Belo hišo, po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 pa so za dve leti prepovedali organizirane turistične obiske poslopja. Ti obiski so še danes zelo omejeni.

Kljub strogim varnostnim ukrepom pa incidentov ne manjka. Leta 1974 je na zemljišču pristal ukradeni vojaški helikopter, leta 1994 je tam strmoglavilo majhno letalo, v času vladanja Baracka Obame pa je ograja okrog Bele hiše postala podobna atletski stezi z ovirami, saj jo je preskočilo šest "atletov" z bolj ali manj zlobnimi nameni, večina leta 2014.