arhiv

##IMAGE-3506377##

Po četrtkovem tehničnem letu vladnega letala falcon je na vojaškem letališču Cerklje ob Krki prišlo do manjše nesreče med uvozom letala v hangar, so potrdili na ministrstvu za obrambo. Kot so pojasnili, je nastala manjša odrgnina na sprednjem delu letala.

Pristojni zdaj pregledujejo okoliščine nesreče, več pa bo znanega, ko bo pregled končan.

Vlada je sicer na seji v začetku junija sklenila, da falcona proda, pri čemer je orientacijska vrednost letala 13,7 milijona evrov.

Falcona je vlada kupila leta 2001, tri leta pozneje pa ga je dala v najem v ZDA. Avgusta lani je letalo iz ZDA priletelo v švicarski Basel na servis, oktobra pa je pristalo na brniškem letališču. Po vrnitvi letala v Slovenijo so se nadaljevala pogajanja s ponudniki za najem letala. Razpis je bil neuspešen, vlada pa je decembra sklenila, da falcona odda v operativno upravljanje, pozneje pa se je odločila, da začne s postopki za njegovo prodajo.

Jelušičeva: Letališče Cerklje ob Krki bo dobilo sredstva Nata

Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je v Bruslju naznanila pozitivno novico, da se bodo letos začela sproščati sredstva zveze Nato za letališče Cerklje ob Krki. "Pričakujemo približno osem milijonov sredstev v prihodnjih letih," je povedala. Pojasnila je tudi, da varčevalni ukrepi Nata Slovenije ne bodo bistveno prizadeli.

Financiranje letališča v Cerkljah s sredstvi Nata za infrastrukturne projekte bo po ministričinih besedah omogočilo graditev ustreznih zmogljivosti, ki bodo v prihodnje zagotovile obratovanje letališča 24 ur na dan in sedem dni na teden ter možnost pristajanja različnih vrst letal.

Razpis za izvajalca del je že bil opravljen, vendar je čakal na odločitev, ali bo Slovenija dobila možnost koriščenja sredstev Nata. "Zdaj, ko je ta odločitev padla, bomo v prihodnjih dneh pogodbo z izbranim izvajalcem del tudi podpisali," je napovedala in dodala, da je izbrani izvajalec SCT.

Ministrica je izpostavila, da je slovenski projekt eden od treh, ki bodo kljub varčevalnim ukrepom zavezništva in prioriteti povečevanja izdatkov za operacije dobili Natova sredstva za infrastrukturne projekte. "Preživeli so samo trije projekti in med njimi so tudi naše Cerklje," je poudarila.

V povezavi z načrtovanimi varčevalnimi ukrepi Nata ter spremembami struktur njegovih poveljstev in agencij je ministrica še pojasnila, da je Slovenija in večina novih članic zavezništva glede teh sprememb "zelo neobremenjena" ter z "velikim veseljem in brez težav govori o teh reformah".

Slovenija namreč na svojem ozemlju po ministričinih besedah nima nobenega mednarodnega poveljstva Nata, poleg tega je slovenska udeležba v agencijah in mednarodnih poveljstvih majhna. "Morda se bo spremenila s 25 ljudi na nekoliko manj, odvisno od koncepta zmanjševanja," je razložila.

V povezavi z opozorili Nata, da večina držav članic ne izpolnjuje cilja, naj za obrambne izdatke namenjajo dva odstotka bruto domačega proizvoda, pa je ministrica povedala, da zaradi tega Slovenija ni bila posebej kritizirana, saj se to dogaja tudi precej drugim državam. Slovenija sedaj za obrambne izdatke namenja 1,47 odstotka BDP.

Ob tem je ministrica opozorila, da so dolgoletne članice Nata doslej uspele zgraditi celo vrsto zmogljivosti in opremiti svoje vojaške sile, naš problem pa je, da niti nismo do konca zgradili sil, ki bi bile potrebne z vidika nacionalne obrambe in udeležbe Slovenije v kolektivni obrambe.

"Ta naša pot modernizacije in transformacije je pravzaprav presekana na sredini. Od lani dalje smo v situaciji, ko na področju obrambe ne napredujemo več niti z majhnimi koraki," je povedala in poudarila, da je zmanjševanje investicij v modernizacijo slovenske vojske problematično.

Slovenija po njenih besedah trenutno še ima razumevanje Nata za to, kar se ji dogaja, vendar pa bo imelo to razumevanje določene meje, ko bo v prihodnjih letih pokazala, da ni uspela zgraditi osnovnih zmogljivosti svoje obrambe.

Pri tem je ministrica opozorila, da je pomembna tudi struktura izdatkov. "Če je veliko stroškov za osebje in premalo za modernizacijo, je kritika bolj usmerjena v samo strukturo," je dejala in opozorila, da so v stroške za osebje všteti tudi stroški za pokojnine, zaradi česar tega problema ni mogoče rešiti s povečanim upokojevanjem.

Ministrica je opozorila tudi, da je zadnji rebalans proračuna ponovno posegel predvsem na področje investicij, ki so sestavina modernizacije slovenske vojske, in prvič tudi v modernizacijo področja zaščite in reševanja, pri čemer je bilo prej eksplicitno poudarjeno, da to zaradi potreb ob naravnih nesrečah ne sme biti prizadeto. "S tem rebalansom se naš proračun zmanjšuje za približno devet odstotkov," je sklenila ministrica.