Arhiv Lokalno.si

Dr. Lučka Kajfež Bogataj bo o podnebnih spremembah danes ob 12. uri predavala v veliki predavalnici Zavoda Grm - centra biotehnike in turizma pod Trško goro v Novem mestu.

Sodobitnico Nobelove nagrade za mir, ki bo širšemu krogu poslušalcev predstavila najnovejša dognanja na področju podnebnih sprememb, pa je že zjutraj sprejel tudi podžupan Mestne občine Novo mesto Igor Perhaj ter se z njo pogovoril o najpomembnejših okoljskih tematikah v občini. Gostja je poudarila, da bi se morala vsaka občina, tudi Mestna občina Novo mesto, zavzemati za zamenjavo kurilnega olja z lesnimi sekanci ali briketi. Tak način kurjenja je kar štirikrat cenejši od uporabe kurilnega olja. Občine bi morale tudi bolj spodbujati energijsko učinkovitost, kar bo prej ali slej zahteva Evropske unije, ki bo terjala za 20 odstotkov manjšo porabo energije.

Lučka Kajfež Bogataj meni, da bi bilo prav, da bi enkrat prehiteli uradne odloke in se lotili stvari, ki niso le cenejše, ampak so predvsem okolju prijaznejše. To je ponazorila s podatkom, da 1000 litrov kurilnega olja, ki ga nadomestimo z ustrezno količino drv, ustvari enako vrednost emisij, je pa zato cena štirikrat nižja in drva imamo doma, kar pomeni, da ni treba uvažati nafte, ki se bo po njenih besedah do sredine stoletja podražila za 100 odstotkov. Opozorila je, da mnogi ljudje niti ne vedo, da je kurjenje z lesom dandanes že tudi skoraj tako udobno kot uporaba nafte. Same peči, ki so bile pred leti razmeroma drage (12.000 evrov) pa so se zdaj krepko pocenile, saj so zelo kakovostne na voljo že za četrtino omenjene cene.  Po njenem trdnem prepričanju bi lahko gospodinjstva že z uporabo varčnih žarnic, pa s prestrezanjem meteorne vode in ustreznimi termostatskimi stikali prihranili od 30 do 35 odstotkov drage energije.

V nadaljevanju je opozorila, da bi morala tudi država storiti svoje in izobraževati ljudi o tem, kaj vse se lahko zgodi. Spodbujati bi morala med drugim uporabo deževnice. Srednje velika kmetija bi lahko samo s streh pridobila toliko vode, ki bi jo porabili za napajanje živine in kot tehnološko vodo, da bi s tem prihrankom lahko zagotovili dve povprečni štipendiji za srednješolca. Enako velja tudi za velike tovarne, vendar dokler bo meteorna voda uradno deklarirana kor odpadna, ki mora čimprej v kanalizacijo, se 'vremena Kranjcem' še ne bodo zjasnila.

Podžupan je med pogovorom navedel nekaj dobrih primerov (Revoz, Krka, Adria) in priznal, da je še veliko možnosti ter tudi obljubil, da se bo občina zavzemala za kar najbolj smotrno rabo energije in da bo svojo dejavnost na tem področju še okrepila.

Podnebne spremembe, ki smo jim priča, niso kratkoročni pojav in za njihov nastanek ni mogoče enoznačno kriviti samo aktivnosti človeka, pa meni dekan Visoke šole za tehnologijo in sisteme (Vites) v Novem mestu Peter Novak. Po njegovem mnenju je rešitev segrevanja Zemlje v izrabi sončne energije, ne pa v oživitvi jedrske industrije.

Novak je glede vzrokov podnebnih sprememb pojasnil, da do sedaj objavljeni podatki iz različnih znanstvenih področij niso vedno med seboj usklajeni. "Brez dvoma je delež prebivalcev planeta velik, saj je njihovo število naraslo na več kot 6,6 milijard, medtem ko je bilo to število ob koncu 18. stoletja nekaj več kot 2 milijarde," je poudaril in pojasnil, da raba fosilnih goriv, dihanje ljudi in emisije živali (predvsem goveda) predstavljajo znaten delež emisij toplogrednih plinov.

Obenem pa je opozoril, da prihaja od sonca bistveno več energije, kot jo človeštvo porabi. "Le nekaj več kot 0,045 promila sončne energije potrebujemo za pokrivanje vseh naših potreb po energiji. Vemo tudi, da bi bila ravnotežna temperatura na Zemlji, če ne bi bilo zračnega plašča in toplogrednih plinov v njem, le -18 stopinj Celzija," je dodal.

Po njegovem mnenju so vodna para, oblaki in prašni delci med glavnimi dejavniki, da je na Zemlji bistveno topleje. Ob tem je poudaril, da se je celotna bilanca vodne pare, ogljikovega dioksida, prašnih delcev (zaradi izbruha vulkanov) in drugih plinov v ozračju spreminjala v zadnjih milijonih let v velikem obsegu. "Zaradi tega se je spreminjala tudi ravnotežna temperatura," je pojasnil in dodal, da je k temu prispeval tudi znani 11-letni ciklus sončnih peg.

Ravno zadnja poročila o nepričakovanem izostanku novih aktivnosti sončnih peg, ki bi se morale pojaviti v novem ciklusu, so sprožila ugibanja ali ne bo prišlo v resnici do relativno hladnejšega obdobja, ne glede na povečanje količine ogljikovega dioksida v ozračju, je izpostavil. "Težko je biti dovolj pameten in se odločiti enoznačno," je dodal.

"Če bo sedanja evforija o potrebnem zmanjšanju ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv vodila v pretežno jedrsko opcijo proizvodnje elektrike v razvitem svetu, Kitajski, Indiji, Namibiji, Nigeriji, Indoneziji, Izraelu, Iranu - vse te države intenzivno pripravljajo jedrski program, potem to za človeštvo ni dobra rešitev," meni dekan Vitesa. Prepričan je, da je lahko to rešitev za prehodno obdobje le v državah z zelo stabilno družbo. "V nasprotnem bomo doživeli jedrski polom," je opozoril.

Po Novakovem mnenju je končna rešitev za človeštvo in okolje pretvarjanje energije sonca v elektriko, toploto, vodik, metan in metanol. "S tem dolgoročno rešimo problem," je prepričan. "Če EU resno misli s politiko 3X20 odstotkov, potem bi morala že sedaj pripraviti projekt sodelovanja s severnoafriškimi državami o skupni izrabi severnega dela Sahare za postavitev sončnih elektrarn," je poudaril v pogovoru za STA.

Dodal je, da rabimo le površino 200X200 kilometrov, kar je manj od 1,7 odstotka površine Libije, da s sedanjo tehnologijo sončnih elektrarn pokrijemo več kot polovico potrebne elektrike v EU leta 2020.

Segrevanje Zemlje je lahko po Novakovih besedah tehnološki izziv ali pa politično vprašanje. "Prepričan sem, da bo že naslednje desetletje pokazalo, kaj je resnica. Če se bomo odločili za opcijo sonce, potem je zadeva resna, če se bomo odločili samo ali pretežno za jedrsko tehnologijo, potem so na delu lobiji v politiki in znanosti, ki žele oživiti skoraj odmrlo jedrsko industrijo," je zatrdil.

Če se bomo odločili za oboje, kot rešitev v prehodnem obdobju, in sočasno namenili za razvoj tehnologij za uporabo sončne energije enako količino denarja, kot smo ga namenili za raziskave fuzije, potem bom dokončno verjel v iskrenost poročil IPCC, je na koncu poudaril Novak.

Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC) je mednarodna skupina znanstvenikov, ki preučuje podnebne spremembe in deluje znotraj OZN. IPCC je decembra 2007 v Oslu skupaj z nekdanjim podpredsednikom ZDA Alom Gorom prejela Nobelovo nagrado. Članica omenjene skupine znanstvenikov je tudi slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.