##IMAGE-3738764##

»To ranjeno kagebejevsko zver bi takrat morali potolči do konca. Zdaj spet rjovi in grize. Vsem bi morali soditi. Pobili so milijone ljudi …« (Vladimir Bukovski o Vladimirju Putinu in tovariših ob ukrajinski krizi leta 2014 v intervjuju Branka Sobana za Delo)

Življenje je sveta stvar. Nihče nima pravice vzeti človekovega življenja. Človekove pravice so nad vsemi drugimi pravicami, nad vsemi drugimi zakoni. Pravica do vojne ne obstaja in noben zakon ne more dovoliti vojne. Tudi Rusija nima pravice do vojne, ne ZDA, ne Izrael, ne Srbija, ne Somalija, tudi Slovenija ne, nihče. Pa vendarle vojne so, v vojnah ljudje ubijajo ljudi, ki jih nikoli niso srečali, ki jim niso ničesar naredili, ki jih ne poznajo. Vojaki ubijajo vojake, pa tudi otroke, ženske in starce. Ko se vojne končajo, morilci in krivci običajno ostanejo nekaznovani. Vojn ne začenjajo vojaki. Če bi o vojni in miru odločali vojaki, vojn ne bi bilo. Noben vojak si ne želi umreti. Vojake v vojno pošilja politika z neizmerno požrešnim kapitalom v ozadju. Tudi v Ukrajini je tako.

Rusi so napadli Ukrajino. Pravzaprav je to storil Vladimir Putin. Tudi Rusijo so nekoč napadli. Večkrat. In prišli so vse do Moskve. Francija in Nemčija oziroma Napoleon in Hitler, če hočete imena tistih, ki jim je to prišlo na pamet. In koga vse so že napadle Združene države Amerike! Zgodovina je učiteljica življenja. A kaj, ko smo ljudje tako slabi učenci. So tudi izjeme. Putin je dober učenec. Le učitelje je imel napačne. Obnaša se, kot bi se učil iz biografije Adolfa Hitlerja. Zgodovina se ponavlja. Le imena držav, narodov in zločincev je treba zamenjati in lahko z veliko gotovostjo napovemo, kaj se bo zgodilo. Tudi odziv mednarodne skupnosti postane predvidljiv. Kar se danes dogaja z Ukrajino, se je že zgodilo. Nedaleč stran in ne tako dolgo nazaj.

Preberite še ...

Trajnost · Oglas

Toplotne črpalke: Pametna naložba za varčno, trajnostno in udobno ogrevanje vašega doma

Ko je Hitler zasedel Sudete, Avstrijo in napadel Čehoslovaško, so Angleži in Francozi malo protestirali, ampak ne ravno zares in na glas, saj so imeli za svojo medlost razloge. ZDA pa so razglasile nevtralnost. Preračunavali so. Isto to sedaj počnejo EU, VB in ZDA. Kaj se je zgodilo, ko je Putin tako kot Hitler nekoč zasedel Krimski polotok? V bistvu nič. Dobil je signal, da lahko. Zdaj je prišla na vrsto Ukrajina, Belorusija je že itak njegova, tako kot je bila v Hitlerjevem primeru Avstrija. Zdaj bomo nekaj časa vsi iz sebe, potem pa se bomo pomirili in pozabili. Sankcije bodo ostale, a se jih da obiti. Kdo bo naslednji na vrsti? Moldavija, Gruzija, Azerbajdžan, Baltske države, Poljska? Morda Švedska ali Finska, če se bosta odločili vstopiti v Nato?

Vendar Putin ni Hitler, Putin le uporablja isto strategijo, ki jo je uporabljal Hitler, ko je zasedal ozemlja. Putin tega ne počne, ker bi bil Hitler njegov vzor, ampak zato, ker je ta strategija učinkovita. Rusko–gruzijska vojna se je začela 7. avgusta leta 2008 v času olimpijskih iger v Pekingu. Prva pogajanja o prekinitvi sovražnosti so se začela že tri dni pozneje, 10. avgusta, a niso obrodila sadov, so pa Rusi tedaj naznanili, da se bodo začeli pogajati, ko bodo končali vse vojaške operacije, ki so jih imeli v načrtu. Tako bo tudi v Ukrajini, kjer sta možnosti dve – ali dobra pogajanja ali pa dolgoletni spopad med rusko vojsko in ukrajinsko teritorialno obrambo, v kateri bo tako, kot je bilo zadnjih osem let v Donecku in Lugansku, vsak dan nekaj mrtvih.

Rusom ta druga možnost ne odgovarja. Želijo si čim prej doseči svoje in vojno končati, tako kot se je zgodilo v Gruziji, ko je bilo vojne konec že 16. avgusta. Gruzija si do danes ni opomogla, mi pa smo na to vojno že zdavnaj pozabili. Dolga vojna ne odgovarja niti ruskim oligarhom, ki z njo in s sankcijami proti Rusiji veliko izgubljajo. Veliko z vojno izgublja tudi Evropa oziroma natančneje države Evropske unije, ki z ruskim gospodarstvom tesno in bogato sodelujejo in potrebujejo ruski plin in nafto, pa tudi ukrajinski uran, titan, mangan, železo in kmetijske pridelke. ZDA vse to ne zanima, Američane zanima le širjenje strateškega vpliva, tudi širitev Nata na vzhod, da bi imeli možnost postaviti svoje rakete čim bližje ruskim mejam. Z begunci iz Ukrajine Američani nimajo težav, tako kot nimajo težav z begunci iz držav, kjer so oni povzročili vojne ali pa so odgovorni za ekološke katastrofe, ki ljudi silijo, da zapustijo domača ognjišča. Tudi ti še danes pritiskajo na meje Evropske unije. Tudi ti so tako kot Ukrajinci zgolj žrtve imperializma – ameriškega, evropskega, kitajskega … Zanje veljajo iste človekove pravice kot za tistih 200.000 Ukrajincev, ki bi jih širokosrčno v naši deželi sprejel obrambni minister. Trditi, da so ljudje iz nekega drugega kulturnega okolja več vredni kot ljudje od nekod drugod, kjer je bolj razširjena neka druga vera, je skrajno rasistično.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista.