##IMAGE-2239608##

Ob 16. obletnici izbrisa 18.305 oseb iz registra stalnega prebivalstva nekatere nevladne organizacije opozarjajo, da se na tem področju v zadnjem letu ni nič spremenilo. Za predstavnika Amnesty International Slovenije (AIS) Blaža Kovača "izbris in njegove posledice nedvomno predstavljajo izjemno hudo kršitev človekovih pravic". V tem tednu bo več dogodkov opozorilo na nerešene težave izbrisanih, osrednji dogodek pa so prestavili na 6. marec. V Novem mestu bo t.i. teden izbrisanih med drugim obeležila nocojšnja okrogla miza v atriju novomeške Knjigarne Goga, naslovljena ''(ne)vidnost izbrisanih''.

Okrogla miza bo potekala tudi ob izidu 228. številke Časopisa za kritiko znanosti (ČKZ) z naslovom 'Zgodba nekega izbrisa'. Kot so zapisali v vabilu na dogodek, izbris do danes ostaja slabo raziskana tema, prežeta z manipulacijami, katerih učinek je stigmatizacija izbrisanih, zamegljevanje dogodkov, ki so botrovali izbrisu in zanikanje vsakršne politične odgovornosti. Nova številka Časopisa za kritiko znanosti 'Zgodba nekega izbrisa' želi prekiniti to tradicijo in v središče postavlja vprašanja, kot so nastajanje slovenskega državljanstva, po-osamosvojitveni medijski molk, izključenost izbrisanih iz zdravstvenega sistema, primer kršenja mednarodnega prava, vprašanje odgovornosti in ustvarjanje organizirane nedolžnosti itd. Obenem avtorji predstavijo večleten boj izbrisanih za povrnitev pravic, analogijo z boji za pravice v Latinski Ameriki, kritično analizo predloga ustavnega zakona in vladne retorike ter umestijo izbris v širši evropski in post-jugoslovanski kontekst.

Na dogodku bo predstavljen tudi kratki dokumentarni film Dražene Perić z naslovom »Karavana izbrisanih«. Gostje mize bodo Aleksandar Todorović, predsednik CIIA, Barbara Beznec, v.d. odgovornega urednika ČKZ in Sara Pistotnik, raziskovalka in projektna sodelavka Mirovnega inštituta. Pogovor bo povezoval Luka Hrovat, okrogla miza pa se bo začela drevi ob 20. uri.

Do petka se bodo sicer v organizaciji Amnesty International Slovenije, Civilne iniciative izbrisanih aktivistov, Mirovnega inštituta ter Socialnega centra Rog odvijala razna pričevanja, okrogle mize ter predstavitve tematskih publikacij. Predstavnik AIS Blaž Kovač je med drugim spomnil, da na odprto pismo, ki so ga januarja naslovili premieru Janezu Janši in v katerem ga pozivajo k čimprejšnji popravi krivic izbrisanih, do danes niso dobili odgovora. Predstavnica Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) Katarina Vučko je opozorila, da pravna sredstva, ki so na voljo izbrisanim prebivalcem, niso ustrezna, povrhu vsega pa so pravni postopki izjemno dolgotrajni ter tako dodatno prispevajo k pravni negotovosti teh ljudi.

Vodja projekta pomoči izbrisanim prebivalcem Slovenije, ki ga financira Open society institute iz Budimpešte, ter predstavnica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek je predstavila zahteve organizatorjev Tedna izbrisanih, in sicer: izvedbo neodvisne preiskave izbrisa in njegovih posledic, retroaktivno vrnitev statusa izbrisanim, popravo storjenih krivic oz. ustrezno kompenzacijo.

Kogovškova je na novinarsko vprašanje pojasnila, da ima Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu v primeru tožbe enajstih izbrisanih proti Sloveniji na voljo vse potrebno gradivo, da se bo lahko v kratkem odločilo, ali bo zadevo zavrnilo ali pa jo vsebinsko obravnavalo.

Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije je sicer poslalo poziv mednarodnim institucijam, ki se ukvarjajo s problemom izbrisanih v Sloveniji. V društvu so prepričani, da je njihovo edino upanje pritisk mednarodnih institucij, s pozivom pa želijo poudariti tudi, da je bila njihova močna podpora institucij doslej zaman in brez vsakega učinka.

Kot je znano, je vlada konec oktobra 2007 pripravila osnutek ustavnega zakona, s katerim si bodo lahko izbrisane osebe za nazaj uredile status. Z zakonom želi vlada urediti status oseb, državljanov drugih držav naslednic SFRJ, ki so na dan 23. decembra 1990 imele prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in od tedaj v Sloveniji tudi dejansko živijo. In sicer pod pogojem, da so že kdaj zaprosile za stalno prebivališče, pa jim to ni bilo odobreno.

Kot je ob predstavitvi predloga dejal minister za notranje zadeve Dragutin Mate, bodo vloge obravnavali posamično. Na podlagi predloga bodo prosilci lahko pridobili pravice za nazaj, vendar le od dneva, ko so prvič vložili takšno prošnjo. Zakonski predlog izključuje pravico do kakršnekoli odškodnine. Vlada je predvidela tudi možnost zavrnitve prošenj, in sicer v primeru pravnomočne obsodbe prosilca za določene vrste najhujših kaznivih dejanj, prav tako pravice iz zakona ne bodo mogli pridobiti bivši pripadniki JLA, ki se niso odzvali pozivom RS, naj prestopijo v teritorialno obrambo. Glede na nasprotovanje večine opozicijskih poslanskih skupin pa je malo verjetno, da bi predlog ustavnega zakona dobil potrebno dvotretjinsko večino.