Profimedia

Objava podrobnosti iz neobjavljenega osnutka ameriške strategije za nacionalno varnost (NSS) na specializiranem portalu Defense One je razgalila dilemo, ki v tišini že dlje časa spremlja transatlantske odnose.

Defense One ni obrobni blog ali platforma za politične špekulacije, temveč uveljavljen medij skupine GovExec, ki ga dnevno berejo odločevalci v Pentagonu, kongresu in varnostnih agencijah.

Dokument, katerega obstoj Bela hiša sicer zanika, Združenih držav ne prikazuje več kot samoumevnega garanta evropske integracije, temveč kot pragmatično silo, ki v Bruslju vidi predvsem regulativno oviro.

Čeprav uradni Washington zatrjuje, da gre za neobstoječ ali nepomemben zapis, vsebina sovpada z dolgoročnimi ideološkimi premiki v delu ameriške politike, kjer Evropska unija ni več razumljena kot ključna zaveznica, temveč kot gospodarska tekmica, ki jo je smiselno obravnavati selektivno.

Saga

Ankete razkrivajo, kaj Američani res mislijo o Trumpu in Epsteinu

Odmik od multilateralizma k bilateralnim interesom

Bistvo razkritega dokumenta, kot ga povzema Defense One, nakazuje prehod od podpore enotnemu bloku k strategiji bilateralnega fragmentiranja.

Osnutek predlaga poglobitev sodelovanja s Poljsko, Madžarsko, Italijo in Avstrijo, pri čemer cilj ni zgolj krepitev zavezništva, temveč strateški odmik teh držav od centraliziranega odločanja v Bruslju.

Profimedia

Motivacija za takšen pristop verjetno izhaja iz spremenjene percepcije ameriških gospodarskih interesov.

Evropska unija s svojo regulativno močjo – fenomenom, ki ga stroka pogosto poimenuje Brussels effect – postavlja globalne standarde, ki omejujejo delovanje ameriških tehnoloških velikanov in energetskih korporacij.

Kot poroča Bloomberg, v očeh strategov blizu Trumpove administracije bilateralni dogovori s posameznimi državami omogočajo lažje uveljavljanje ameriških pogojev kot pogajanja s 27-članskim blokom, ki nastopa enotno.

Razkriti dokument omenja tudi koncept nove skupine »Core 5« (ZDA, Kitajska, Rusija, Indija, Japonska), ki bi v globalnem odločanju nadomestila format G7.

Zunanja politika

Papež: Trump razkraja zgodovinsko zavezništvo med EU in ZDA

To bi pomenilo prehod od zavezništva, temelječega na demokratičnih vrednotah, k zavezništvu, temelječemu na goli moči in demografski teži, kjer bi bila Evropa kot celota potisnjena v drugi plan.

Profimedia

Strateški izbor sogovornikov in njihova realna moč

Izbira držav, ki jih domnevni dokument navaja kot potencialne partnerice za rahljanje vezi z EU, ni le ideološka, temveč temelji na realni politični moči desnih populističnih sil v teh državah.

Če pogledamo zadnje volilne trende in javnomnenjsko podporo, postane jasno, zakaj Washington v teh akterjih vidi potencialne vzvode vpliva.

Ne gre za obrobneže, temveč voditelje z veliko podporo med državljani pomembnejših evropskih držav.

Politična moč ciljanih zaveznikov (ocena podpore na zadnjih ključnih volitvah/anketah)

^{Vir podatkov: Nacionalne volilne komisije in rezultati evropskih volitev 2024.}

Profimedia

• Poljska: Država predstavlja zanimiv paradoks. Medtem ko vlada Donalda Tuska ostaja trdno zavezana Bruslju, stranka Zakon in pravičnost (PiS) ohranja status najmočnejše posamične politične sile, predsednik Karol Nawrocki pa je ideološko bližje Trumpovi viziji. Portal Notes from Poland navaja, da so njegovi svetovalci prav v času objave teh informacij obiskali Washington, kar nakazuje na obstoj vzporednih diplomatskih kanalov.
• Madžarska: Budimpešta pod vodstvom Viktorja Orbána že dlje časa deluje kot osrednja točka ameriške desnice v Evropi, saj z absolutno večino v parlamentu odkrito nasprotuje federalizaciji unije.
• Italija in Avstrija: Giorgia Meloni v Italiji uživa visoko stopnjo stabilnosti, kar je za italijansko politiko redkost, medtem ko je zmaga svobodnjakov (FPÖ) v Avstriji pokazala na močan zasuk volilnega telesa v desno. Washington Post poroča, da dokument svari pred »civilizacijskim izbrisom« Evrope in poziva k »obnovi tradicionalnega načina življenja«, kar je retorika, ki neposredno nagovarja volilno bazo teh uspešnih strank.

^{FOTO: Profimedia}

^{Geopolitični precep v neposredni soseščini}

Za Slovenijo, ki svojo zunanjo politiko tradicionalno gradi na trdnem jedru EU, bi uresničitev scenarijev iz osnutka NSS predstavljala izjemen strateški izziv.

Geografska umeščenost Slovenije je v tem kontekstu ključna: država neposredno meji na tri od štirih držav (Italija, Avstrija, Madžarska), ki jih ameriški dokument izpostavlja kot ciljne partnerice za rahljanje vezi z Brusljem.

Zamrznjena ruska sredstva

Danes se piše zgodovina EU: Če pade to pravilo, bo vse drugače

Če bi se te sosede začele politično in gospodarsko preusmerjati v ekskluzivne bilateralne odnose z ZDA, bi se Slovenija znašla v specifičnem geopolitičnem primežu. Kot majhna in izrazito izvozno usmerjena ekonomija je Slovenija življenjsko odvisna od enotnega evropskega trga in skupnih pravil igre.

Erozija sistema, v katerem Evropska komisija nastopa kot enotna pogajalka v trgovinskih odnosih, bi za Slovenijo pomenila izgubo ključnega vzvoda moči.

V svetu bilateralnih dogovorov – kjer bi veljala logika močnejšega – bi bil vpliv Ljubljane nasproti velesilam, kot so ZDA, zanemarljiv.

Morebitna fragmentacija soseščine bi tako neposredno ogrozila slovenski nacionalni interes, ki temelji na stabilni, povezani in predvidljivi Evropi.

Neformalno srečanje

Evropski voditelji bodo o konkurenčnosti razmišljali na renesančnem dvorcu

Uradni demanti in realpolitika

Kljub burnemu odzivu je treba upoštevati uradno stališče Bele hiše. Tiskovna predstavnica Anna Kelly je za medije, vključno z italijanskim Il Sole 24 Ore, zatrdila: »Ne obstaja nobena alternativna, zasebna ali tajna različica strategije.«

Vendar pa popolno zanikanje dokumenta ne izbriše dejstva, da takšne ideje krožijo v vplivnih krogih. Poznavalci ameriške politike opozarjajo, da v Trumpovi orbiti pogosto tekmuje več različnih strateških osnutkov, ki jih pripravljajo konkurenčni miselni trusti (think-tanks).

Dejstvo, da je takšen dokument sploh nastal, kaže na to, da v Washingtonu obstaja vplivna struja, ki oslabitev kohezivnosti EU vidi kot legitimno sredstvo za doseganje ameriških ciljev.

Profimedia

Za Bruselj je to razkritje, ne glede na status dokumenta, pomemben signal. ZDA na odnose z Unijo vse bolj vidijo kot na čisto trgovino – sodelovali bodo le tam, kjer se jim to izplača.

Če Evropska unija ne bo sposobna hitrega odločanja in enotnosti – zlasti v času, ko se Deutsche Welle sprašuje o prihodnosti notranje povezanosti bloka – bo njena pogajalska moč nasproti Washingtonu, Pekingu ali Moskvi neizogibno kopnela.

O avtorju

Žan Urbanija

• zan.urbanija@svet24.si
• svet24.si/