Profimedia

Kot poroča Jutarnji list, gre za poskus institucionalnega preoblikovanja temeljnih pravnih pridobitev EU, saj želi Bruselj odločanje o trajnem zamrzovanju ruskega premoženja prenesti s polja nujnega soglasja na polje kvalificirane večine.

Dansko predsedstvo Sveta EU je države članice obvestilo, da veleposlaniki pri EU – in ne ministri ali šefovi držav – začenjajo pisni postopek. Cilj tega manevra je omogočiti, da se sankcije proti Rusiji, ki vključujejo zamrznitev premoženja ruske centralne banke, ne bi več potrjevale vsakih šest mesecev s soglasjem vseh članic, temveč bi o njih odločala kvalificirana večina.

Države imajo za izjasnitev čas danes do 17. ure. Za sprejetje predloga je potrebna podpora 55 odstotkov držav članic, v katerih živi 65 odstotkov prebivalstva EU, navaja Hina.

Zmarznjena ruska sredstva

Poroštva za Kijev: Slovenija prevzema 700 milijonov tveganja

Cilj: Nevtralizacija Budimpešte in Bratislave

V ozadju te pravne gimnastike leži pragmatičen, a politično tvegan cilj. Evropska komisija želi zagotoviti, da prokremljske vlade, predvsem Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbana in Slovaška pod vodstvom Roberta Fica, ne bi mogle več uporabljati veta za blokado podaljšanja sankcij.

Profimedia

S tem bi Bruselj zavaroval uporabo zamrznjenega ruskega premoženja kot garancijo za reparacijsko posojilo Ukrajini.

Trenutna ureditev zahteva, da se sankcije obnavljajo vsakega pol leta. Ena sama blokada bi pomenila avtomatsko odmrzrnitev ruskih sredstev, breme vračanja posojil pa bi padlo na pleča evropskih davkoplačevalcev.

S prehodom na kvalificirano večino bi Bruselj to tveganje eliminiral. Politico poroča, da bi nove izredne pristojnosti ostale v veljavi vse dokler Rusija ne konča agresije in Ukrajini ne izplača vojne odškodnine.

Pravni obvod ali institucionalni udar?

Kritiki opozarjajo, da gre za nevaren precédens. Temelj vseh dosedanjih pogodb EU, od Maastrichta do Lizbone, je bil jasen: o vprašanjih zunanje in varnostne politike se odloča soglasno. To varovalo ščiti manjše države pred preglasovanjem v zadevah, ki lahko vodijo v geopolitično eskalacijo.

Jutarnji list izpostavlja, da se s tem manevrom, ki ga vodi odbor veleposlanikov (COREPER), posega v ustavno-politični red Unije brez spremembe pogodb in brez sodelovanja parlamentov.

Rusi

Ugrabljene ukrajinske otroke pošiljajo na prevzgojo v Severno Korejo

Komisija se pri tem sklicuje na 122. člen Pogodbe o delovanju EU, ki predvideva možnost prehoda na odločanje s kvalificirano večino v nujnih primerih. Vendar pa takšna interpretacija "nujnosti" po dveh letih vojne dviguje obrvi.

Profimedia

Celo Evropska centralna banka je v preteklosti podala negativno mnenje o uporabi ruskih deviznih rezerv za pomoč režimu, ki ga vodi Volodimir Zelenski, zaradi potencialnih tveganj za stabilnost evra in pravno varnost, še navaja Jutarnji list.

Geopolitične posledice in senca Donalda Trumpa

Poteza ima tudi širše geopolitične implikacije. Z dolgoročnim "zaklepanjem" ruskega premoženja EU de facto zmanjšuje manevrski prostor za morebitna mirovna pogajanja.

Takšno pravno "zabetoniranje" stanja bi zadalo udarec upanju Kremlja, da bo denar dobil nazaj kot del povojnega dogovora.

To je ideja, ki jo je po poročanju medijev zagovarjal tudi novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, v Evropi pa ostaja nepriljubljena.

Profimedia

Če se temeljna pravila spreminjajo po bližnjicah in brez širše demokratične razprave, to po mnenju analitikov ne pomeni le tehnične prilagoditve, temveč tiho preobrazbo Unije iz mirovnega projekta v geopolitičnega akterja, ki lahko deluje tudi mimo volje posameznih članic.

Odločitev, ki bo padla danes popoldne, bo tako pokazala, ali je Unija v imenu pomoči Kijevu pripravljena žrtvovati enega svojih temeljnih postulatov – načelo soglasja.