Državni zbor znova o omejitvi kratkoročnega oddajanja sob
DZ bo znova razpravljal o predlogu novele zakona o gostinstvu, ki je bil po vetu državnega sveta vrnjen v ponovno obravnavo.

Po vetu je zakon vnovič podprl matični odbor za gospodarstvo, v četrtek pa bo o njem glasoval še DZ. Za potrditev zakona bo tokrat potrebnih 46 poslanskih glasov, kar pa ne bi smelo predstavljati težave, saj ga je že ob prvem odločanju julija podprlo 50 poslancev.
Ključna novost zakonskega predloga je omejitev kratkotrajnega oddajanja nepremičnin na 60 dni v občinah s pomanjkanjem stanovanj, vendar predlog občinam obenem daje možnost zrahljanja te omejitve.
Kriterije za določitev občin, za katere bo veljala splošna časovna omejitev oddajanja, bi z uredbo določila vlada, seznam pa bi veljal dve leti. Te občine bodo lahko po opravljeni analizi omejitev spremenile, in sicer na najmanj 30 in največ 270 dni v koledarskem letu.
Ministrstvo za gospodarstvo je v obrazložitvi novele zapisalo, da je analiza ponudbe za kratkotrajni najem na platformi Airbnb pokazala, da je število oglaševanih nepremičnin med letoma 2015 in 2019 izjemno naraslo. Leta 2015 je bilo na platformi oglaševanih 2.569 nepremičnin, leta 2019 pa že 9.723, kar je 3,8-krat več.

Ponudba je bila najbolj zgoščena v Ljubljani (2.509 nepremičnin), Piranu (941), Bledu (806), Kopru (494) in Kranjski Gori (392), izrazita pa je bila tudi v Posočju (Bovec, Tolmin, Kobarid).
Frangež: turizmu gre tako dobro, da ponekod vpliva na kvaliteto življenja lokalcev
Med vnovično predstavitvijo na odboru DZ za gospodarstvo je državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež zavrnil kritike, da ministrstvo z zakonom onemogoča opravljanje dejavnosti kratkoročnega najema. Dodal je, da so v najnovejši različici predloga upoštevali tudi vse lokalne specifike.
Po njegovih besedah turizem letos beleži osemodstotno rast. Tej panogi gre ponekod tako dobro, da turistični tokovi že močno vplivajo na kakovost življenja lokalnih prebivalcev.
Dve študiji sta pokazali, da gre za tržno dejavnost z visokimi donosi
Ministrstvo je na to temo naročilo dve študiji. Obe sta pokazali, da pri oddajanju stanovanj v kratkotrajni najem v Sloveniji ne gre za dejavnost delitvene ekonomije, temveč za tržno dejavnost z visokimi donosi. Ta dejavnost ni primerno regulirana, zato se v veliki meri odvija v polju sive ekonomije in predstavlja nelojalno konkurenco ostalim nastanitvenim kapacitetam.
Na Občini Kranjska gora so Svet24 pojasnili, da bodo omejitev kratkoročnega najema po vsej verjetnosti ohranili pri 150 dneh. Na bovški občini bodo najprej počakali na sprejem predloga, nato se bodo odločali o nadaljnjih korakih.
Združenje sobodajalcev je časovno omejitev oddajanja kritiziralo, saj da isti predlog zakona določa, da mora poslovni subjekt zaradi oglaševanja imeti dejavnost odprto vse leto in v ta namen tudi plačevati mesečne prispevke.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se