Arhiv Štajerskega Tednika

Ruševina v lasti države, ki stoji na mejni točki med Slovenijo in Hrvaško, neposredno ponazarja sramoto slovenske države, zlasti neoperativnost vodenja postopkov in neodgovornost do lastnine. Za lažjo predstavo bomo na kratko strnili kronološko dogajanje okrog haloškega mejnega prehoda, ki ni nikoli zaživel.

Odločitev, da bo na glavni cesti Meje‑Zloganje mejni prehod, je bila sprejeta v letu 1994, reci in piši – pred 24 leti! Deset let kasneje (2004) je Republika Slovenija kupila objekt, na mestu katerega bi uredili mejni prehod. V letu 2010 je padla odločitev, da meddržavnega prehoda na tem mestu ne bo, objekt države, ki ga je predhodno namensko kupila, pa je bil še naprej prepuščen zobu časa. Iz dneva v dan je propadal, danes se ruši sam vase.

Da bo občina Cirkulane ostala brez mejnega prehoda (vse sosednja haloške občine ga namreč imajo), se je leta 2010 s sosedi Hrvati dogovorila ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Ker je bila Hrvaška takrat z eno nogo že na poti proti Evropski uniji, je Kresalova gradnjo mejnega prehoda na Mejah štela za neracionalno in stroškovno neupravičeno. No, če bi se pogovarjali o investiciji v Ljubljani, bi bila odločitev verjetno drugačna. Ker pa gre za podeželje in skrajni rob države, je bila investicija ocenjena kot nepotrebna. Drugi razlog je bil ta, da državi nista bili sposobni doseči soglasja o lokaciji gradnje mejnega prehoda.

Gradbeno dovoljenje imajo, ne pa tudi denarja

Preberite več v Štajerskem Tedniku