Arhiv Lokalno.si

Civilna iniciativa (CI) za vkop načrtovanega daljnovoda RTP Bršljin - RTP Gotna vas je na današnji novinarski konferenci v Smolenji vasi utemeljila svoj predlog in obrazložila nasprotovanje prebivalcev sedmih krajevnih skupnosti sedanjim načrtom MO Novo mesto in Elektra Ljubljana. ''Glavni namen tega projekta je seveda zagotoviti boljšo oskrbo z električno energijo prebivalcev Novega mesta, predvsem zaradi potreb gospodarstva. Poudariti moramo, da se mi s tem projektom strinjamo, ampak želimo, da je projekt izveden na način, da ne bo poslabšal kvaliteto bivanja nas krajanov,'' je povedal predstavnik CI Marko Vide iz Gotne vasi.

Kot je znano, investitor Elektro Ljubljana načrtuje v letošnjem letu po severnem in vzhodnem delu Novega mesta zgraditi nov 2 x 110kV daljnovod skupne dolžine 11,7 kilometra in višine 39 metrov. Daljnovod bi potekal po trasi od RTP Bršljin, mimo Livade, preko krožišča v Bučni vasi, do območja Kmetijske šole Grm Novo mesto, kjer se odcepi proti jugu, reko Krko prečka pri Žihovem selu in se nadaljuje proti Smolenji vasi, Malemu Slatniku in naprej skozi Gotenski boršt proti jugu, mimo zaselka Ukrat do Pogancev oziroma RTP Gotna vas. Prvi kilometer daljnovoda je tudi po načrtih Elektra zasnovan kot podzemno-kabelski vod (kablovod), vse ostalo pa kot nadzemno-prostozračni vod (daljnovod).

Tem načrtom CI ostro nasprotuje, iniciativo pa so po besedah Katje Gornik iz Smolenje vasi podprli predsedniki šestih krajevnih skupnosti, kot so Jože Borse (KS Otočec), Alojz Golob (KS Stopiče), Matjaž Kumer (KS Bučna vas), Jožefa Šepetavc (KS Bršljin), Dušan Kastelec (KS Gotna vas) in Janez Redek (KS Ločna - Mačkovec), ter več kot 150 krajanov Malega Slatnika, ki so s podpisi potrdili nasprotovanje projektu že decembra lani.

Takrat so na javni razgrnitvi občinskega prostorskega načrta, kjer so sploh zasledili projekt daljnovoda, novomeškemu županu Alojziju Muhiču podali svoje pripombe. ''Potem je bilo zatišje, saj smo pričakovali, da bodo prisluhnili našim argumentom, ki jih je podprlo šest predsednikov krajevnih skupnosti in 167 občanov. A smo kasneje razočarani ugotovili, da je projekt ostal enak in sedaj župan skupaj s predstavniki Elektra obiskuje krajevne skupnosti in jih odgovarja od civilne iniciative. Njihove trditve o prednostih daljnovoda ne držijo in zato smo danes sklicali novinarsko konferenco, da tudi mi javnosti predstavimo drugo plat zgodbe. Ta teden je zaživela tudi spletna stran http://www.daljnovod.com/, kjer smo spet začeli zbirati podpise podpore in jih v slabih dveh dneh zbrali 250,'' je dosedanje aktivnosti opisala Gornikova.

V nadaljevanju je Marko Vide navedel več argumentov, ki upravičujejo vkop načrtovanega daljnovoda, od zdravstvenih in tehničnih prednosti do prednosti za gospodarstvo, okolje, kulturno dediščino, turizem, kmetijstvo, vrednost nepremičnin itd. ''Elektro pravi, da gre za boljšo oskrbo z električno energijo. Ob tem pa zamolčijo, da je pri vkopanih vodih za polovico manj izpadov zaradi vremenskih nevšečnosti ipd. Tudi iz podjetij Krka in Revoz smo dobili podatek, da je njihova visoka tehnologija zelo občutljiva tudi za najmanjše izpade, ki povzročijo zaustavitev proizvodnje. Potem vsi pozabljajo, kako pomembni so vplivi na okolje. Predstavljajte si 40-metrske kovinske stebre, ki bi ''objeli'' polovico mesta, čez gozdove bi zaradi tega ob trasi morali počistiti po 20 metrov gozda na vsaki strani, pri vkopanem vodu pa gre le za nekaj metrov, in še to lahko zaraste,'' je navajal Vide.

Glavni argument investitorja, zakaj daljnovod in ne kablovod, je tudi v stroških projekta, po zagotovilih Elektra Ljubljana bi bil vkop 10-krat dražji. ''To po našem mnenju ne drži, saj nikjer v Evropi in v Sloveniji takšnih razlik ni. Pri Elektro Gorenjska, kjer imajo še zahtevnejši teren, so nam rekli, da je razlika 3 do 6-krat, v EU pa so navedene razlike  od 2 do 7-krat,'' pravi predstavnik CI in dodaja, da je investitor tako visoke stroške videl zaradi prvega kilometra, ki je že načrtovan kot vkopani vod na območju Bršljina. ''A tam je krožišče, pa železnica in seveda, da bo to dražje, kot tu, kjer so njive in druga zemljišča. Strošek prvega kilometra so pač pomnožili z 10. Dejstvo je, da sploh nimajo izdelane primerjalne študije.''

Glavni argument CI je seveda zdravje krajanov in danes so navedli vrsto študij, ki dokazujejo škodljivost elektro-magnetnega sevanja. Več si lahko preberete na njihovi spletni strani, kjer še vedno zbirajo podpise podpore.

Sedaj od novomeških občinskih svetnikov pričakujejo, da bodo predlagan projekt Elektra na mestni seji zavrnili. Če temu ne bo tako, pa vsekakor ne bodo odnehali, so bili enotni. Na novinarski konferenci so sodelovali Bojan Zorko in Marko Vide iz Gotne vasi, Katja Gornik in Marija Špoljar iz Smolenje vasi ter Tone Gorenc z Malega Slatnika. Slednjemu bi se načrtovani daljnovod še najbolj približal. ''Moja hiša je najbližja, 40 metrov od načrtovanega daljnovoda. Nisem proti razvoju in pravim: kablovod DA, daljnovod NE. Vsi poznamo posledice sevanja, da o razvrednotenju zemljišča in nepremičnine niti ne govorim,'' je rekel Gorenc.