Jure Klobčar

Stanovanjski sklad je danes pripravil novinarsko konferenco, namenjeno predstavitvi rezultatov delovanja v letu 2024 in začetka novega vala 2000 javnih najemnih stanovanj. Na novinarski konferenci poleg predsednika uprave stanovanjskega sklada Črtomirja Remca sodeluje tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je predstavil predloge sprememb stanovanjske zakonodaje. Spomnimo, premier Robert Golob je prejšnji ponedeljek v državnem zboru poudaril, da je stanovanjska politika ena od osrednjih politik te koalicije in vlade.

Remec je uvodoma pojasnil, da so v okviru nacionalnega programa, ki se izteče oktobra letos, uspeli izvesti več kot dodatnih 5000 javnih najemnih stanovanj, ki so jih vključili v javno shemo. Ta danes šteje približno 33.000 stanovanj. »Za ta namen smo angažirali približno pol milijarde evrov v različnih oblikah, bodisi našega sklada bodisi občin in mestnih skladov oziroma javnih neprofitnih organizacij. Tu so še dokapitalizacije in krediti pa tudi Načrt za okrevanje in odpornost v skupni višini 60 milijonov evrov. Seveda pa so naši cilji višji, saj želimo v naslednjih 10 letih zgraditi 20.000 javnih najemnih stanovanj, za kar potrebujemo več denarja in predvsem več aktivnih udeležencev.«

Remec je ob tem poudaril, da bodo morali pri tem sodelovati tudi drugi akterji. »Veliko pričakujemo od DSU-ja, na katerega so bila prenesena zemljišča slabe banke. V načrtu ima po moji oceni več kot 2000 stanovanj, ki jih lahko začnejo graditi v naslednjih letih. Potencial so še zadruge in drugi investitorji, ki bi po novem zakonu lahko vstopili v igro. Vsi skupaj lahko začrtane številke dosežemo. Republiški sklad sam tega ne zmore. Za teh 5000 stanovanj smo namreč krepko garali in do rezultata prišli v okviru svojih zmožnosti. Naš cilj je bil 10.000 stanovanj do leta 2025. Do zdaj smo nekje na številki 8.500 in računamo, da bomo na 90 % na koncu tega nacionalnega programa, kar po moji oceni ni slab rezultat,« je pojasnil.

Lani realizirali 513 stanovanjskih enot

V okviru lastnih investicij je sklad v preteklem letu zaključil 91 stanovanj v Novi Dolinski (15,98 milijona evrov), projekt so slovesno odprli lani junija. V programih sofinanciranja javnih najemnih stanovanj je sofinanciral 163 stanovanj, od tega 75 v Novi Dolinski (4,43 milijona evrov posojila Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Koper) in 88 v Zeleni jami v Ljubljani (4,1 milijona evrov posojila javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana). Za starejše je financiral 10 stanovanjskih enot v Veliki Polani (458.805 evrov posojila). Preko javnega poziva za nakup je pridobil 35 stanovanj v Vratih Javornika v Ravnah na Koroškem (4,02 milijona evrov) in 28 oskrbovanih stanovanj v Radljah ob Dravi (3,21 milijona evrov). Poleg tega je sklad pridobil zemljišče v Mirni v okviru predkupne pravice. V sodelovanju z Mestno občino Novo mesto je bila zgrajena tudi soseska Podbreznik v Novem mestu (24,68 milijona evrov) s 186 stanovanji, ki jo bodo slovesno otvorili 25. marca.

Nov val gradenj

Remec je ob tem v imenu sklada napovedal tudi začetek novega vala 1934 javnih najemnih stanovanj z investicijsko vrednostjo več kot 400 milijonov evrov. Gre za največji val gradnje javnih najemnih stanovanj v samostojni Sloveniji, kjer bodo v 17 projektih zrasle nove soseske vse od Jesenic preko Ljubljane do Lendave. Projekta na Jesenicah in v Lendavi sta že v gradnji, kmalu sledi Lukovica, za tri največje s skupaj blizu 1100 stanovanji pa pridobivajo gradbeno dovoljenje v integralnem postopku in vsaj za Ljubljano in Maribor se pričakuje začetek gradnje že do konca tega leta. Skupaj bo v obdobju 2023–2026 v okviru vseh aktivnosti sklada končanih ali v gradnji do 3000 javnih najemnih stanovanj. »Lahko rečem, da smo na dobri poti. Pokrivamo celotno Slovenijo in verjamem, da bomo zagotovili dovolj javnih najemnih stanovanj z izjemo prestolnice, kjer pa jih nikoli ne bo dovolj,« je povedal Remec.

Nov zakonodajni paket

»Prvič po osamosvojitvi smo dali signal, da bo finančna podpora zagotovljena in da lahko projekte načrtujemo bolj strateško. 100 milijonov evrov na leto državne pomoči je temelj stanovanjske politike, kjer bodo dostopna stanovanja osnova bivanja v Sloveniji za naslednjih 20 let. V tej smeri smo pripravili zakonodajni paket, ki ga bomo v javno obravnavo dali prihodnji teden,« pa je napovedal minister Maljevac.

Vključuje dva zakona, in sicer za zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, vključno z obnovami, in pa novelo stanovanjskega zakona. Namen zakona o financiranju bo zagotoviti finančni okvir za gradnjo in stabilne pogoje financiranja za desetletno obdobje do leta 2035. Novela stanovanjskega zakona pa želi izboljšati pogoje delovanja skladov in občin, pri čemer je eden od glavnih ciljev tudi ohranjanje dostopnih najemnin.