Arhiv Štajerskega Tednika

Ob 25-letnici notariata v samostojni Sloveniji je takratna predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj še posebej poudarila, da bo zagotovo, ne glede na uporabo tehnologije, ki je tudi vse bolj prisotna v delu notarjev, v središču pozornosti le-te še vedno človek, ki večino svojih življenjskih in premoženjskih zadev živi izven digitalne realnosti. 

Prvega junija leta 1995 je začela delati tudi prva ptujska notarka po petdesetih letih, Marija Škovrlj, ki se je konec leta 2021 upokojila, po 26 letih notarske službe. „Hitro je minilo, bilo je pestro, zanimivo, naporno, lepo. Rada sem opravljala svoje delo, ljudem pomagala, svetovala, da bi bilo tako, kot so si sami želeli,“ tako nekako bi opisala vsa ta leta mojega notariata.

Največ dela s premoženjskimi pogodbami

Ljudje so se na ponovno uvedbo notariata kar hitro navadili na to, kdaj morajo k notarju, četudi so včasih iskali pomoč pri zadevah, ki niso v njihovi pristojnosti in za katere so pristojni samo odvetniki, sodišča, tolmači, sodni izvedenci, upravne enote.

„V moji pisarni smo imeli največ opravka s pogodbami: o izročitvi premoženja, o dosmrtnem preživljanju (pogodbe med starši in otroki, med zakonci, med zunajzakonskimi partnerji), s kupnimi pogodbami oz. z vsem, kar je povezano z nepremičnim premoženjem. Veliko manj pa je bilo pogodb v zvezi s premičninami

Preberite več v Štajerskem Tedniku