Arhiv Štajerskega Tednika

Erjavčevi so preživeli že veliko. Pred približno petimi leti se je mladi mamici Ines in očetu Dejanu predčasno, v šestem mesecu oz. 28. tednu, rodil tretji otrok, po imenu Neža. »Težka je bila 1,2 kilograma in dolga vsega 37 centimetrov. Četrti dan po rojstvu so jo prehitro izključili z aparatov za dihanje. Posledično je zakrvavela v pljučih, možganih. Doživela je tudi srčni zastoj, dobila sepso … Ne more hoditi, do sedaj ji je uspelo izgovoriti samo besedo ata,« je opisala mamica Ines in nadaljevala, da Nežo, ki ima dobrih 11 kilogramov, zaradi težav s hrbtenico vse težje prenaša po ozkih in strmih stopnicah, ki vodijo v spalne prostore: »Na dveh mestih imam hernijo diska. Glede na poškodbe so mi že svetovali operacijo, a zaradi let se še zanjo nismo odločili. Lahko bi dvignila največ do 5 kg.«

Pomembno je, da imajo šolo in vrtec blizu

Preberite še ...

Tehnologija · Oglas

Mojster akcijske fotografije razkriva trike s pomočjo umetne inteligence enega najboljših telefonov na trgu

Poleg ljubljene 5-letne Nežike, ki nam v času obiska nameni tudi prisrčen nasmeh, 32-letna Ines skupaj s 34-letnim Dejanom skrbi še za dva sinova, šolarja, zgovornega 8-letnega Anžeta in prisrčnega 12-letnega Lana, ki pa je prav tako otrok s posebnimi potrebami. Ima motnjo pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo in znaki avtizma. Obiskuje šolo s prilagojenim programom v Ormožu, Nežika pa ormoški vrtec, kjer imajo oddelek za otroke s posebnimi potrebami. Vsi trije tako imajo šolo oz. vrtec v neposredni bližini doma, kar Erjavčevim še kako ustreza. »Ines nima vozniškega izpita. Bo pa ga šla opravljat, toda leto dni bo že trajalo, preden bo vse naredila,« je dejal Dejan, ki služi kruh za družino. Pred kratkim se je na novo zaposlil, pravi, da ima minimalno plačo. Žena Ines pa skrbi za otroke, še zlasti za invalidno Nežo, ki ima tudi epileptične napade, prav tako v Ormožu hodita na fizioterapije in delovne terapije, obiskujeta tudi logopedinjo, enkrat do dvakrat na leto pa gresta na terapijo v inštitut Soča v Ljubljani.

Čeprav je družina prestala že precej, pa imajo še eno težavo. Lastnika, s katerima se sicer dobro razumejo, želita hišo prodati. Seveda sta jo najprej Erjavčevim kot podnajemnikom ponudila v odkup, a si tega ne morejo privoščiti. Povrhu vsega je hiša potrebna tudi obsežne obnove, saj je precej stara, polna vlage. »Žal kreditno nisem sposoben, pa čeravno najemnino v višini 300 evrov in vse tekoče stroške, ki so pozimi zaradi ogrevanja tudi precej visoki, sproti poravnavamo.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku