M. Ž.

##IMAGE-3600181##

Da drevored ob Straški cesti med Bršljinom in podjetjem Adrio Mobil ni takšen, kot bi moral biti, je ob pogledu nanj jasno vsakomur. Tokrat nas je Novomeščan opozoril, da bi drevesa nujno potrebovala »frizerja«. »Veje dreves na obeh straneh ceste segajo tako nizko nad pločnik in kolesarsko stezo, da morajo sploh kolesarji zelo paziti, da jih kakšna ne oplazi po glavi. Mene je že in pri večji hitrosti to ni prav nič prijetno,« je dejal.

V kabinetu novomeškega župana so potrdili, da je drevored neprimeren, saj je izvajalec zasadil prenizka drevesa, ki ovirajo tako pešce kot kolesarje. Da bi zagotovili večjo varnost, so jih že večkrat močno obrezali, vendar se izjemno hitro obraščajo, izkazalo se je tudi, da so stroški vzdrževanja zelo visoki, samo obrezovanje stane nekaj tisoč evrov. »Pri iskanju rešitev smo za strokovni pregled zaprosili tudi sodelavce ljubljanske biotehniške fakultete, ki so ocenili, da bi bilo drevesa treba odstraniti in jih zamenjati z ustreznejšimi vrstami, ki se samooblikujejo in jih je lažje in cenovno ugodnejše vzdrževati. Informativne ponudbe za zamenjavo smo že pridobili, dela pa bomo predvidoma izvedli jeseni, ko je vegetacija manjša,« so pojasnili.

V podjetju Acer, ki je projektiralo omenjeno cesto in izdelalo tudi načrt krajinske arhitekture zanjo, menijo, da je vrsta dreves ustrezna, žal pa so bile zasajene sadike slabše kakovosti, ki nato predvsem niso bile primerno strokovno vzdrževane. »Izbor drevesne vrste smo v fazi načrtovanja preverili z drevesničarji. Morali bi zasaditi sadike s koreninsko grudo, ravnim deblom, obsega 14 do 16 cm, z začetkom krošnje na višini 2,5 metra. Cena za taka drevesa je bila razmeroma visoka in prav tako preverjena pri drevesničarjih. Zaradi velikega števila enakih sadik smo vseskozi poudarjali, da jih je treba naročiti vsaj eno leto pred zasaditvijo, da se lahko dobavijo ustrezne,« je pojasnila Suzana Simič, odgovorna projektantka.

Marca 2005 so nato na željo investitorja po znižanju stroškov sicer zmanjšali število sadik iz predvidenih 271 na 203, niso pa pristali na to, da se zasadijo sadike slabše kvalitete, kar pa se je potem vseeno zgodilo. »Že takrat smo jih opozorili, da bo v tem primeru potrebno precej več strokovnega vzdrževanja, predvsem kar zadeva obrezovanje, da bodo drevesa le počasi lahko dosegla zahtevano višino začetka krošenj na 4,5 metra, kar bi omogočalo varno odvijanje prometa,« je dodala vodja oddelka za prostorsko načrtovanje v podjetju Jelka Hudoklin. O problemu, ki je nastal, so v podjetju s predstavniki občine večkrat razpravljali, še bolj celovito pa v okviru strokovnega posveta Urejanje in vzdrževanje zelenih površin, ki ga je aprila leta 2012 pripravilo Društvo krajinskih arhitektov Slovenije. Takrat so povabili tudi na praktični ogled pravilnega vzdrževanja drevoreda.

Več v tiskani izdaji Dolenjskega lista