Arhiv Štajerskega Tednika

Naravna gradnja (po eni strani nadaljevanje tradicije, po drugi pa njena nadgradnja) je v Evropi vse bolj priljubljena. Krambergerjeva je pojasnila, da je v nekaterih državah, predvsem v Avstriji, Nemčiji in Franciji, to področje tudi zakonsko že zelo dobro urejeno: »Tam je ta gradnja enakovredna konvencionalni, z naravnimi materiali gradijo tudi javne stavbe, npr. vrtce in šole. Pri nas žal nimamo niti osnovne regulacije tega področja, kar pomeni, da gradnja takšnih stavb prek javnih naročil trenutno sploh ni mogoča. Manjkajo nam tudi različni standardi in regulative za požarno varnost.«

Koliko takšnih stavb je v Sloveniji, za zdaj ostaja skrivnost. »Nekaj študentov se je tovrstnih raziskav sicer že lotilo, a so se osredotočili le na posamezne vasi, občine ali določena območja. Opažam pa, da je z naravnimi materiali zgrajenih vse več turističnih objektov, sploh tistih višjega cenovnega razreda; Slovenija se namreč promovira kot zelena turistična destinacija. Žal se ti naročniki večinoma odločajo za graditelje iz drugih držav, ki za gradnjo uporabljajo že pripravljene in ne lokalnih materialov. V tem primeru bi bilo namreč treba prav vsak izkop zemlje posebej analizirati. Mislim pa, da se bo tudi tukaj trend obrnil,« je dejala predsednica društva Zelena centrala.

Domačih mojstrov močno primanjkuje, zato so ljudje, ki si zaželijo hiše iz naravnih materialov, največkrat prepuščeni lastni iznajdljivosti in spretnosti. »Ljudje začnejo z različnimi gradbenimi tehnikami eksperimentirati sami. Ko svojo hišo končajo, se gradnje ravno naučijo, tu pa se stvar zaključi. Ko se takšne gradnje loti naslednji, mora spet začeti z ničle …« je opozorila Krambergerjeva. V društvu si zato prizadevajo obuditi tako znanje kot zavest, zakaj bi kdo z ilovico, slamo in lesom sploh gradil.

Naravna gradnja za Podravce prav nič eksotična

O železni srajci in motiki

Znanje o naravni gradnji je zastonj

Cela štala v Jurovskem Dolu

Preberite več v Štajerskem Tedniku