Profimedia

WWOOF je kratica za World Wide Opportunities on Organic Farms, kar v grobem pomeni svetovne priložnosti na ekoloških kmetijah. Gre za globalno gibanje, ki je nastalo že leta 1971 v Veliki Britaniji, ko se je prva skupina prostovoljcev odpravila na kmetijo, da bi tam pomagala in se učila o naravnem kmetovanju.

V zameno za pomoč, prenočišče in trije obroki

Danes je WWOOF prisoten v več kot 130 državah, tudi v Sloveniji, kjer se vsako leto več deset gostiteljskih kmetij povezuje s prostovoljci z vsega sveta – in tudi s Slovenci, ki želijo izkusiti, kako je delati v stiku z zemljo.

Načelo WWOOF je preprosto: prostovoljec, imenovan WWOOFer, pride na ekološko kmetijo in v zameno za nekaj ur pomoči na dan (običajno od 4 do 6) prejme prenočišče in tri obroke dnevno. Gostitelj pa dobi pomoč pri vsakodnevnih opravilih, predvsem pa priložnost za izmenjavo znanj, pogledov na svet in pogosto tudi prijateljstvo.

Gre za nekomercialno izmenjavo, ki temelji na zaupanju, spoštovanju in želji po učenju. Ljudje se za WWOOF odločajo iz različnih razlogov: nekateri želijo pobegniti iz mestnega vrveža, drugi si želijo praktičnih izkušenj z ekološkim kmetovanjem, tretji preprosto iščejo pristne stike in kulturno izmenjavo.

Pri nas malo več kot 30 kmetij

Slovenska veja WWOOF deluje od leta 2013 in trenutno združuje malo več kot 30 gostiteljskih kmetij po vsej državi – od Goriških brd do Prekmurja, od Notranjske do Gorenjske.

Nekatere kmetije so specializirane za zelišča, druge za zelenjavo, tretje imajo čebele, sadovnjake ali pa kombinirajo vse našteto. Skupna točka vsem pa je, da so predane ekološkemu, trajnostnemu načinu življenja in pridelave hrane.

»Na naši kmetiji smo prvič sprejeli WWOOFerja pred petimi leti. Bil je študent iz Francije, ki si je vzel leto dni odmora, da bi potoval in spoznaval drugačen način življenja. Pomagal nam je pri nabiranju zelišč, pripravi čajev in košnji trave. Bil je del družine, jedel je z nami, skupaj smo peli, zvečer pa je igral kitaro,« pripoveduje Maja iz okolice Jezerskega, ki s partnerjem vodi majhno zeliščno kmetijo.

Od takrat so gostili že več kot 20 prostovoljcev iz različnih držav: Italije, Nemčije, Češke, Japonske, ZDA ... Izkušnje so različne, pravi, a večinoma zelo pozitivne. »Srečali smo ljudi, ki so res delavni in srčni. Z nekaterimi smo še vedno v stikih, nekateri so se celo vrnili na obisk. Seveda pa pride tudi kdo, ki ne razume povsem, da to ni hotel z zajtrkom, ampak skupno življenje in delo,« dodaja z nasmehom.

Čeprav se pogosto zdi, da je WWOOF namenjen tujcem, ki prihajajo v Slovenijo, ni nič nenavadnega, da se za WWOOF-anje odločajo tudi Slovenci. »Po študiju sem si želela oddiha, ampak nisem imela veliko denarja za potovanja. Prek spleta sem našla WWOOF Slovenija in se dogovorila z gostiteljema na Goriškem. Pomagala sem pri nabiranju oljk in kuhanju marmelad. Imela sem svojo sobico, hrana je bila fantastična, ljudje pa odprti in prijazni. Prvič sem res čutila, da sem del nečesa večjega,« pripoveduje Sara iz Maribora.

Zanjo je bila to prelomna izkušnja, ki jo je spodbudila, da je kasneje WWOOFala tudi v Italiji in na Portugalskem. »Ni primerjave z običajnim turizmom. Tukaj si vpet v življenje gostiteljev, z njimi greš na tržnico, skuhaš večerjo, se pogovarjaš, učiš. To niso samo delovne počitnice – to so življenjske izkušnje,« dodaja.

Izkustveni turizem poudarja spoštovanje lokalnega

WWOOF spada v širši okvir tako imenovanega izkustvenega ali »slow« turizma – gibanja, ki poudarja spoštovanje do lokalne skupnosti, okolja in kulture. V času, ko se vse več ljudi zaveda vpliva množičnega turizma, je WWOOF ena od alternativ, ki omogoča resnično povezanost z okoljem in ljudmi.

Za kmetije pa je to lahko tudi priložnost za promocijo in večjo prepoznavnost. »Gostje nas pogosto priporočijo naprej, nekateri se kasneje vrnejo kot obiskovalci, kupci ali celo prijatelji,« pravi Tina z majhne sadjarske kmetije na Dolenjskem.

A seveda ni vse idealno. Gostitelji opozarjajo, da je pomembna jasna komunikacija. »Nekateri pridejo z idejo, da bodo ves dan meditirali med zelišči, potem pa jih preseneti, da je treba zjutraj vstati, opravljati fizično delo in sprejeti tudi komarje, vročino ali blato,« pojasnjujejo z nasmeškom.

Pravila niso določena vnaprej, so stvar dogovora

Kako postati WWOOFer? Naj bi bilo precej preprosto. Pomembno je, da je WWOOFer polnoleten, pripravljen pomagati nekaj ur na dan in spoštovati pravila kmetije, na katero pride. Gostitelji pa morajo delovati ekološko, zagotavljati osnovne pogoje za bivanje ter ustvariti okolje, ki je odprto, varno in učljivo. Vse poteka po načelu medsebojnega dogovora – ni vnaprej določenih pravil glede trajanja, urnikov ali vrste dela, a pomembno je, da so pričakovanja jasna na obeh straneh.

Za mnoge je WWOOF vstopna točka v svet ekološkega kmetovanja, naravnega bivanja in preprostejšega življenjskega sloga. Za druge pa je to preprosto način, kako preživeti počitnice, ne da bi zapravljali veliko denarja, in obenem odnesti s seboj veliko več kot le fotografije. V času, ko se zdi, da smo zasičeni z ekranom, betonom in hitenjem, se ideja o pomoči na kmetiji, prebujanju ob petju petelinov in deljenju domače juhe z ljudmi, ki jih še včeraj nisi poznal, sliši skoraj kot utopija. Pa ni. WWOOF obstaja. Tudi pri nas. In morda je prav to tisto, kar ste iskali.