Odmevnih tatvin umetnin je vse več. Kaj so glavni razlogi?
Skoraj leto dni po tem, ko so iz Louvra sredi belega dne ukradli dragocene dragulje, so francoski muzeji doživeli novo veliko izgubo: tatovi so pred tedni iz Renoirjevega muzeja na francoski rivieri odnesli štiri dragocene slike.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Čeprav se dogodka zdita nepovezana (in so nekatere slike že našli), kažeta na širši trend tatvin umetnin po Evropi.
Ko je prišla umetnost, so prišli tatovi
Po besedah preiskovalca tatvin umetnin Anthonyja Amoreja tovrstna kazniva dejanja spremljajo vso zgodovino. »To se je dogajalo od nekdaj. In vedno se bo,« je povedal za TIME. Obenem pa je po njegovih besedah »težko zanikati«, da se je število velikih tatvin umetnin iz evropskih muzejev povečalo: »Če pogledamo, kako pogosto so tarča dela velikih umetniških imen in koliko tatvin je bilo uspešnih, je v zadnjih enajstih mesecih nedvomno opazen izrazit porast,« pravi Amore.
Neobičajno huda kazniva dejanja
Nedavno kopičenje takšnih primerov je bilo še posebej izrazito v Franciji. Specializirani francoski urad za boj proti kriminalu na področju umetnosti je v zadnjih petnajstih letih zabeležil približno dvajset muzejskih tatvin na leto. Toda samo septembra in oktobra 2025 je bilo tarča tatov sedem muzejev, je vodja urada povedal francoskim poslancem in opozoril na zgostitev neobičajno hudih kaznivih dejanj.
Najnovejša tatvina se je zgodila v nekdanjem domu in ateljeju Pierra-Augusta Renoirja, impresionističnega umetnika, rojenega sredi 19. stoletja. Hišo v Cagnes-sur-Meru so leta 1960 preuredili v muzej.
Profesionalci na delu
Francoski preiskovalci so po vsej državi sprožili iskanje storilcev, ki so vlomili pred šesto uro zjutraj in tatvino izvedli v manj kot treh minutah. Župan Cagnes-sur-Mera Bryan Masson je novinarjem povedal, da so bili tatovi »dobro opremljeni« in »dobro obveščeni«. Vrtno ograjo so prerezali z orodjem, za katero domnevajo, da je bilo električni nož ali žaga, v muzej vstopili v pritličju in prerezali vrvice, na katerih so visele umetnine.
Zaradi okoliščin med begom so morali dve od štirih ukradenih del pustiti za seboj, pobegnili pa so s slikama Portret gospe Colonna Romano in Mlada ženska ob vodnjaku.
Dogodek spominja na odmevno tatvino zgodovinskih francoskih kronskih draguljev, vrednih približno sto milijonov dolarjev, iz Louvra 19. oktobra 2025. Ukradenih dragocenosti še niso našli ali vrnili muzeju, čeprav oblasti menijo, da so prijele vse štiri člane skupine, odgovorne za tatvino.
Hitro in na silo
Pri številnih tatvinah v letu po tem dogodku so storilci posnemali uspešen pristop te skupine: hitro in na silo. Amore pravi, da takšne »hitre tatvine« pogosto vključujejo nasilen vstop, denimo razbitje okna.
»Ali pa gre preprosto za pristop ‘razbij in pograbi’: nekaj snameš s stene in stečeš. To smo videli tudi tukaj,« je za Time pripovedoval strokovnjak: »In to smo videli v Louvru.«
Takšen pristop tatovom pogosto zagotovi enega ključnih pogojev za uspešen pobeg: čas. »Zdaj vstopamo v obdobje, ki mu pravim štiriminutna tatvina. V tolikšnem času lahko z razbijanjem in grabljenjem ukradeš predmete iz skoraj vsakega muzeja,« pravi Christopher Marinello, ustanovitelj organizacije Art Recovery International.
Tatvina v Louvru je bila dobra motivacija
Po tatvini v Louvru tatovi po njegovih besedah muzeje vidijo kot dosegljive tarče – če le ukrepajo dovolj hitro.
»Kriminalci so ugotovili, da lahko tudi v muzejih z visoko stopnjo varovanja, kjer sistem opozori policijo in ta prispe v štirih do petih minutah, pobegnejo, če so dovolj hitri. Še posebej v muzeju v velikem mestu, kjer lahko uporabijo moped ali skuter in se prebijejo skozi promet,« nadaljuje Marinello.
V treh minutah odnesli mojstrovine
Z uporabo sile lahko kriminalci čim hitreje vstopijo in zapustijo prizorišče. Tako je skupina 22. marca s traktorjem podrla vhodna vrata Fundacije Magnani Rocca, zasebnega muzeja približno dvajset kilometrov od Parme v Italiji. V samo treh minutah so tatovi odnesli slike Renoirja, Paula Cézanna in Henrija Matissa.
Tudi tatvino v manjšem muzeju na Siciliji 16. avgusta so izvedli v le nekaj minutah. Odnesli so več del renesančnega slikarja Antonella da Messine.
Vse tatvine niso deležne enake medijske pozornosti, primerov iz zadnjega leta pa je veliko.
Tatvine se kar ne nehajo
Januarja 2025 so iz muzeja Drents na Nizozemskem ukradli starodavne romunske predmete, septembra 2025 so iz francoskega Narodnega muzeja Adrien Dubouché odnesli porcelanaste predmete, vredne enajst milijonov dolarjev, prejšnji mesec pa je iz dunajskega Muzeja uporabne umetnosti (MAK) izginila štiri milijone dolarjev vredna platinasta ogrlica z diamanti s skupno težo 200 karatov.
Težava se je razširila tudi zunaj Evrope. V Združenih državah Amerike so oktobra 2025 iz zunanjega depoja kalifornijskega muzeja Oakland ukradli več kot tisoč zgodovinskih predmetov.
Zakaj je muzejskih tatvin vse več?
Tatvina v Renoirjevem muzeju 8. septembra se po Amorejevih besedah ujema z metodami, uporabljenimi v Louvru. Prav tako je skladna z načini izvedbe večine velikih tatvin umetnin od začetka leta 2025. Podobne metode po njegovem kažejo na možnost posnemanja.
Nick O’Donnell, odvetnik, specializiran za pravo umetnosti in kulturnih dobrin, meni, da je tatvina v Louvru morebitnim storilcem pokazala naslednje: če lahko štirje tatovi uspešno kradejo v enem najbolj znanih evropskih muzejev, lahko iste taktike zlahka uporabijo tudi v manj znanih ustanovah.
Večina strokovnjakov, ki so spregovorili za Time meni, da je pomanjkljivo varovanje mogoče povezati s finančnimi omejitvami. Muzeji nimajo denarja, da bi zaščitili lastne zaklade, varnostni sistemi pa ne dohajajo tehnološkega razvoja.
Kultura prva na udaru
Francija je denimo leta 2025 nacionalni proračun za kulturo zmanjšala za 150 milijonov evrov oziroma približno 170 milijonov dolarjev. Pri tem je sredstva za dediščino, iz katerih se financirajo muzeji, spomeniki, arheologija in arhivi, zmanjšala za 200 milijonov evrov oziroma približno 226 milijonov dolarjev.
Ni neposredno razvidno, kako bi to lahko vplivalo na varovanje muzejev, ki so bili v naslednjem letu tarča tatvin. Je pa Francija po podatkih tamkajšnjega ministrstva za kulturo julija 2026 vzpostavila sklad za varovanje muzejev v višini trideset milijonov evrov oziroma 34 milijonov dolarjev.
Toda vsega ni mogoče pripisati proračunu, opozarja Amore. Del težave pri zaostrovanju varovanja v kulturnih ustanovah je tveganje, da s tem spodkopljemo sam namen muzejev: javnosti približati izjemno dragocene in pomembne predmete.
Vendar porasta tatvin ni mogoče v celoti pojasniti s posnemovalci in priložnostnimi storilci. Vlomi se dogajajo tudi v času velikega povpraševanja po plemenitih kovinah in dragih kamnih, zaradi česar so predmeti iz teh materialov privlačne tarče.
Bogati v negotovih časih vlagajo v umetnine
Poleg tega se dogajajo v obdobju svetovne gospodarske nestabilnosti, ko nekateri vlagatelji z nakupi umetnin iščejo zaščito pred inflacijo in svoje naložbe razpršujejo zunaj delnic in obveznic. Raziskava Art Basla in UBS je pokazala, da so premožni zbiratelji leta 2025 v umetninah hranili povprečno dvajset odstotkov svojega premoženja, leto prej pa petnajst odstotkov.
Europol, agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, je avgusta objavil poročilo, v katerem je poudaril, da se tatovi umetnin »vse bolj osredotočajo na plemenite kovine, drage kamne in kulturno pomembne predmete, k čemur jih spodbujata veliko povpraševanje na trgu in preprosta nezakonita nadaljnja prodaja«.
Ali je izkupiček tatvine umetnin vreden tveganja?
Znamenite slike je lahko težko prodati tudi zaradi njihove prepoznavnosti, ki je neločljivo povezana z njihovo vrednostjo.
Ustanovitelj organizacije Art Recovery International je za Time povedal, da bodo storilci tatvine v Renoirjevem muzeju kmalu ugotovili, da so slike, ki jih imajo, ´radioaktivne´: »Ko jih ne morejo prodati, včasih poskušajo od muzeja zahtevati odkupnino za njihovo vrnitev. In ko propadejo vsi drugi poskusi, umetnina za delček svoje resnične vrednosti začne krožiti po temnem spletu.«
Tatove ujamejo, umetnin ne najdejo
Tveganje morda ni vredno posledic. Organi pregona so prijeli številne storilce nedavnih odmevnih tatvin, vendar je iskanje ukradenih umetnin druga zgodba, ki se je izkazala za precej zahtevnejšo. Poleg štirih ljudi, aretiranih v povezavi s tatvino v Louvru, so prejšnji mesec pridržali še pet ljudi, povezanih s tatvino v Fundaciji Magnani Rocca.
Mednarodni muzejski svet (ICOM) je lani napovedal novo pobudo v sodelovanju z Interpolom, s katero želi muzejem pomagati »pri krepitvi varnostnih sistemov in skupnih prizadevanj za preprečevanje tatvin in nezakonitega pretoka kulturnih dobrin«. Louvre je lani po drzni tatvini napovedal, da bo dobil svojo policijsko postajo, a zaenkrat tam občasno deluje le mobilna postaja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
