"Glasbo lahko poslušaš kjerkoli. Koncert lahko doživiš samo tam in takrat”
Družbena omrežja so spremenila skoraj vse – od tega, kako odkrivamo glasbo, do tega, kako kupujemo vstopnice za koncerte. Danes so lahko največje svetovne turneje razprodane v nekaj minutah, še preden pa stopimo pred oder, pa že poznamo setlisto, spektakularne trenutke nastopa in skoraj vsak detajl koncerta. Pa so zaradi tega koncerti izgubili del svoje čarobnosti?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
O tem, kako se je koncertna kultura spremenila v zadnjih 25 letih, zakaj glasbeniki danes živijo predvsem od turnej in zakaj noben posnetek ne more nadomestiti občutka pod odrom, smo se pogovarjali s Tadejem Košmerlom, ustanoviteljem Koncerti.net, ki že četrt stoletja organizira koncertne izlete po Evropi.
Ko ste pred 25 leti začeli organizirati koncertne izlete, si verjetno niste predstavljali sveta, v katerem se koncert razproda v nekaj minutah, ljudje pa ga lahko skoraj v celoti pogledajo na telefonu, še preden se ga udeležijo. Kako zelo se je koncertna kultura v tem času spremenila?
Ogromno. Internet je spremenil praktično vse. Pred leti je bilo že to, da si izvedel, da nek izvajalec prihaja v München ali Milano, precej drugače kot danes. Moral si poznati prave ljudi, spremljati medije ali čakati, da je informacija prišla do tebe. Danes izvajalec objavi turnejo na družbenih omrežjih in v nekaj minutah zanjo ve ves svet.
Enako velja za nakup vstopnic. Včasih si moral fizično na prodajno mesto, danes pa lahko vstopnico kupi vsak, ki ima telefon ali računalnik. Posledično vstopnice zanajvečje turneje izginejo praktično v nekaj minutah.
Je digitalizacija koncertom tudi kaj vzela?
Mislim, da je največja razlika v občutku presenečenja. Danes lahko pred koncertom vidiš skoraj vse – od setliste do posebnih učinkov in zaključka nastopa. Včasih si šel na koncert, ne da bi vedel, kaj te čaka. To je imelo poseben čar.
Po drugi strani pa se vsak sam odloči, koliko informacij želi videti. Če nočeš poznati setliste, je pač ne pogledaš. Veliko ljudi pa uživa ravno v tem, da po koncertu spremlja posnetke z drugih prizorišč ali pogleda nastop še iz druge perspektive. Zato ne bi rekel, da so družbena omrežja koncertno izkušnjo pokvarila. So jo pa zagotovo spremenila.
Če primerjate koncertno občinstvo pred četrt stoletja in danes – so se spremenili tudi ljudje?
Največja razlika je ta, da je koncertno občinstvo skupaj z mano postalo petindvajset let starejše. (smeh) Veliko ljudi, ki sem jih srečeval na koncertih pred dvema desetletjema, srečujem še danes. Ko se nekdo enkrat zaljubi v koncerte, pri njih običajno ostane. Glasba je nekaj, kar človeka spremlja vse življenje.
Velikokrat slišimo, da so bile starejše generacije bolj predane glasbi. Se strinjate?
Ne. Vsaka generacija ima svoje “fanatike”. Če so ljudje nekoč noreli za Rolling Stonesi, Led Zeppelin ali Nirvano, danes mladi enako strastno spremljajo Harryja Stylesa, The Weeknda ali BTS. Fanatizem ni nič manjši, samo izvajalci so drugi. To je povsem naravno.
Obenem pa se zdi, da koncert danes ni več samo glasbeni dogodek, ampak tudi družbeni status. Ali ljudje na koncert hodijo tudi zato, da lahko rečejo, da so bili tam?
Do neke mere zagotovo. Če danes dvajsetletnik obišče koncert največje svetovne zvezde, bo to skoraj zagotovo delil na družbenih omrežjih. To je postalo del identitete.
Ampak mislim, da je to vseeno sekundarno. Ljudje na koncert še vedno pridejo predvsem zaradi glasbe. Če koncert ni dober, nobena fotografija na Instagramu tega ne more popraviti.
Danes lahko glasbenike spremljamo praktično ves čas. Objavljajo utrinke iz zasebnega življenja, zakulisja turnej, vaj … So zaradi tega občinstvu bližje ali bolj oddaljeni?
Po mojem mnenju bližje. Družbena omrežja so postala izjemno močno orodje za komunikacijo z občinstvom. Oboževalci imajo občutek, da izvajalca spremljajo skoraj vsak dan, zato je vez med njimi pogosto še močnejša kot nekoč. Ampak ko pride do koncerta, se zgodi nekaj zanimivega. Takrat ugotoviš, da nobena objava, noben posnetek in noben prenos v živo ne more nadomestiti občutka, ko stojiš pod odrom. Ravno zato koncerti kljub vsem tehnološkim spremembam ostajajo nekaj posebnega.
V zadnjih letih so cene koncertnih vstopnic močno narasle. Se vam zdi, da koncerti postajajo luksuz?
To vprašanje je nekoliko bolj zapleteno, kot se zdi na prvi pogled. Res je, da so vstopnice dražje kot pred dvajsetimi leti, vendar je treba upoštevati tudi inflacijo in rast vseh drugih stroškov. Ne bi rekel, da so koncerti danes trikrat dražji, kot so bili nekoč.
Je pa res, da se je trg zelo spremenil. Danes skoraj ni več samo ene vrste vstopnice. Poleg običajnih stojišč in tribun imamo platinum sedeže, VIP pakete, zgodnje vstope, ekskluzivne izdelke in še marsikaj. To ustvarja občutek, da so koncerti bistveno dražji, čeprav osnovna vstopnica pogosto ni tako zelo oddaljena od tega, kar bi pričakovali.
VIP paketi so postali skoraj standard. Kaj ljudje z njimi pravzaprav kupijo?
Odvisno od izvajalca. Včasih res dobiš nekaj posebnega – kakšen ekskluziven kos uradne opreme ali spominek, ki ga drugače ni mogoče kupiti. Tudi sam sem že kupil VIP pakete pri izvajalcih, ki jih zelo cenim, in nikoli mi ni bilo žal. Po drugi strani pa obstajajo tudi paketi, kjer za precej višjo ceno dobiš le pijačo dobrodošlice ali kakšno manjšo ugodnost. Takrat se seveda vprašaš, ali je razlika v ceni upravičena.
Je torej koncert postal tudi posel doživetij?
Vsekakor. Danes organizatorji ne prodajajo več samo vstopnice, ampak celotno izkušnjo. Nekaterim veliko pomeni, da imajo zgodnji vstop, drugi želijo sedeti v posebnem delu dvorane, tretjim največ pomeni ekskluziven spominek.
Seveda pa obstaja tudi druga plat. Marsikdo VIP vstopnico kupi preprosto zato, ker drugih ni več. Če želiš na koncert največje svetovne zvezde, pogosto nimaš veliko izbire.
Včasih se zdi, da so največji koncerti razprodani še preden se prodaja zares začne. Kako težko je danes priti do vstopnic?
Veliko težje kot nekoč. Ko gre v prodajo turneja največjih izvajalcev, se v istem trenutku prijavijo ljudje z vsega sveta. Vsi smo v isti virtualni vrsti in vsi čakamo, da nas sistem spusti naprej.
Veliko ljudi misli, da imamo organizatorji koncertnih izletov kakšne posebne privilegije ali dogovore, vendar pri največjih turnejah to ne drži. Takrat smo popolnoma enaki kot vsi ostali.
Če je zanimanje ogromno, bližnjic preprosto ni.
Zakaj so po vašem mnenju ljudje pripravljeni za nekatere koncerte odšteti tako visoke zneske?
Ker dober koncert ostane s tabo zelo dolgo. Lahko pozabiš, koliko si zanj plačal, zelo težko pa pozabiš občutek, ki si ga doživel. To je nekaj, kar traja dve ali tri ure, spomin pa pogosto ostane za vse življenje. Mislim, da ljudje to zelo dobro razumejo.
Vzporedno z rastjo cen koncertov pa so se popolnoma spremenili tudi prihodki glasbenikov. Danes največ zaslužijo prav na turnejah. To je ena največjih sprememb v glasbeni industriji.
Nekoč so bili glavni vir prihodkov plošče, kasete in CD-ji. Danes glasbo poslušamo na pretočnih platformah, kjer izvajalci za posamezno predvajanje dobijo zelo malo. Posledično so koncerti postali njihov najpomembnejši vir zaslužka.
Bi lahko rekli, da so koncerti danes pomembnejši kot kadar koli prej?
Mislim, da brez dvoma. Za glasbenike so postali ključni del njihove kariere, za občinstvo pa ostajajo nekaj, česar nobena tehnologija ne more nadomestiti. Glasbo lahko poslušaš doma, v avtu ali na telefonu. Koncert pa lahko doživiš samo tam in takrat.
In mislim, da je prav zaradi tega njegova vrednost danes še večja kot pred dvajsetimi leti.
Čeprav ljudje na koncu vidijo predvsem avtobus, koncert in fotografije z dogodka, je v ozadju ogromno organizacije. Koliko dela je pravzaprav potrebnega, da en koncertni izlet sploh izpeljete?
Veliko več, kot si večina predstavlja. Pogosto slišim: »Ti pa res uživaš, ves čas hodiš po koncertih.« Resnica pa je precej drugačna. Večino časa sedim za računalnikom.
Treba je kupiti vstopnice, organizirati prevoz, uskladiti vodiče, rezervirati hotele, pripraviti vse informacije za potnike, urejati spletno stran, odgovarjati na elektronsko pošto, spremljati spremembe organizatorjev, reševati odpovedi in prestavitve koncertov ... Za vsakim izletom je ogromno logistike, ki je ljudje sploh ne opazijo.
Ko se avtobus odpelje proti koncertu, je velik del dela pravzaprav že opravljen.
Po petindvajsetih letih bi človek pričakoval, da gre vse že skoraj avtomatično. Je res tako?
Izkušnje zagotovo pomagajo. Danes veliko hitreje predvidiš, kaj lahko gre narobe, in znaš marsikatero težavo rešiti, še preden nastane. Ampak koncertni svet je zelo nepredvidljiv. Turneje se prestavljajo, organizatorji spreminjajo pravila, promet obstane, vstopnice se razprodajo v nekaj minutah. Vsak koncert prinese kakšno novo situacijo, zato pri tem delu nikoli ne moreš postati povsem rutinski. Prav to mi je pravzaprav všeč. Noben dan ni enak prejšnjemu.
Ste potem sploh kdaj zares na dopustu?
Iskreno? Ne. Računalnik gre vedno z mano. Če kakšen izvajalec napove turnejo, je treba odreagirati takoj. Pri največjih koncertih lahko že nekaj minut pomeni razliko med tem, ali boš dobil vstopnice ali ne. To je pač način življenja. Ne dojemam ga več kot službo od osmih do štirih.
Ste v vseh teh letih obiskali že toliko koncertov, da vas kakšen težko še preseneti?
Ravno nasprotno. Še vedno se zgodi, da že med koncertom začutim, da spremljam nekaj posebnega. To so tisti večeri, ko se vse poklopi – izvajalec je izjemno razpoložen, občinstvo diha z njim, setlista je odlična in energija v dvorani je preprosto prava. Takrat že med koncertom veš, da boš ta večer nosil s sabo še zelo dolgo.
Kaj pa slabi koncerti? Tudi teh ste verjetno videli kar nekaj.
Seveda. Tudi največji glasbeniki imajo kdaj slab večer. Včasih pa je težko gledati predvsem zato, ker vidiš izvajalca, ki je nekoč polnil največje dvorane, danes pa nastopa pred nekaj sto ljudmi. Takšni trenutki ti dajo misliti, kako hitro se lahko glasbena industrija spremeni.
Po drugi strani pa je glasba zelo subjektivna. Koncert, ki meni ne pomeni veliko, je lahko za nekoga drugega vrhunec življenja. Zato nikoli ne sodim prehitro.
Vas po petindvajsetih letih koncerti še vedno navdušujejo enako kot na začetku?
Mislim, da ja. Če me ne bi, tega dela verjetno že zdavnaj ne bi več opravljal.
Koncerti so postali velik del mojega življenja. Ne predstavljam si, da bi nekega dne preprosto nehal. Seveda bo nekoč prišel čas, ko ne bom več organiziral koncertnih izletov tako kot danes, ampak prepričan sem, da bom tudi takrat ostal nekje blizu glasbe. Ker je nekaj, kar te spremlja vse življenje. Prav tako pa nisem tip človeka, ki bi lahko počival in dan preživel pred televizijo.
Za zdaj pa o tem še ne razmišljam preveč. Še vedno imam ogromno energije in veselja do tega, kar počnem.
In če bi morali v enem stavku odgovoriti na vprašanje, zakaj koncerti tudi v času pretočnih platform ostajajo tako posebni?
Ker glasbo lahko poslušaš kjer koli. Koncert pa lahko doživiš samo tam in takrat.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.