V četrtek, 15. Aprila, je na Grmu Novo mesto – centru biotehnike in turizma, Kmetijski šoli in biotehniški gimnaziji potekala delavnica na temo medkulturnega dialoga. Strokovni delavci že dalj časa opažamo, da je strpnost do »drugačnih« na zelo nizki ravni, zato smo se odločili, da organiziramo delavnico na to temo.

Medse smo povabili Failo Pašić Bišić, muslimanko, ki je za svoje humanitarno delo prejela številna priznanja in nagrade, med drugim je bila naj prostovoljka leta 2006, obraz evropskega leta enakih možnosti 2007, dobrotnica leta 2007, nominirana je bila za Slovenko leta 2007 in mlado Evropejko leta 2008, letos pa je tudi ambasadorka evropskega boja proti revščini in socialni izključenosti.

V delavnici so sodelovali dijaki triletnega programa mesar, cvetličar in slaščičar. Faila Pašić Bišić se nam je predstavila kot »svobodna hči svobodnih staršev«, saj ima svoboda zanjo prav poseben pomen. Pred njenim vstopom v učilnico so dijaki zapisali nekaj refleksij na njeno fotografijo – je tujka, muslimanka, podrejena možu, neizobražena … Vse te predsodke je kasneje s tehtnimi argumenti ovrgla.

Skozi svojo življenjsko zgodbo nam je predstavila, kako je bila zaradi dejstva, da je muslimanka, hči neslovenskih staršev, velikokrat ponižana, izobčena, a se je kljub vsemu borila in si izborila svoje mesto pod soncem, ki si ga ne more nihče prisvojiti, zato greje vse enako – na to temo nam je zapela tudi pesem v arabščini.

Poudarila je tudi pomen znanja, učenja, kajti le, če veliko znaš, imaš poglobljeno znanje, imaš tudi vse možnosti za uspeh – sama zna kar šest jezikov, med drugim tudi arabščino, kar ji je v veliko pomoč pri njenih številnih potovanjih po svetu. Potuje pa največkrat zato, da pomaga drugim – obnavlja domove, pomaga pri štipendiranju sirot, botrstvu otrokom iz Srebrenice in Afrike, zelo je aktivna tudi pri rehabilitaciji vojnih sirot iz Gaze, ki jih vsako leto pripelje na rehabilitacijo v Sočo in še bi lahko naštevali.

Beseda je nanesla tudi na moč lepih besed, ki so izrečene iz srca. Pravi, da kadar dežuje, potrebujemo dežnik, lepe besede pa so zanjo kot dežnik, ki jo varujejo. Pomembna je tudi lepota človekove duše, njegove notranjosti, ki se zrcali navzven. Danes prepogosto gledamo samo na zunanjost, saj je pomembno imeti dober avtomobil, nositi prepoznavne znamke oblačil, modnih dodatkov, notranjost človeka pa ni več pomembna, zato se je pred osmimi leti odločila za tradicionalno muslimansko opravo, ki vključuje tudi nošenje rute.

Žalostno je, da je bila zaradi tega velikokrat prikrajšana, tudi pri iskanju zaposlitve, saj so jo ožigosali kot težje zaposljivo osebo, kljub zelo uspešno končanemu študiju. Ob tem je poudarila, da človeka ne smemo ocenjevati po njegovem zunanjem videzu, ampak ga moramo najprej dobro spoznati, saj se v vsakem človeku skriva kaj dobrega, zato pravi: »Ne sodi knjige po njenih platnicah, ampak po njeni vsebini. Ne glej me, ampak me poslušaj.«

Predala nam je tudi dragoceno sporočilo, da je sreča skrita v nas samih. Delati dobro, deliti dobroto ne pomeni le delati za druge, deliti drugim, ampak tudi zase, za svoj notranji mir. Poudarila je pomembnost prepoznavanja nesreče sočloveka ne glede na to, kdo je, kakšne barve je, katere veroizpovedi je in mu po svojih močeh pomagati.

Dijaki so njeno izpoved, nauke sprejemali z zanimanjem in ji po končani debati tudi zaploskali. Poslovili smo se v upanju, da bodo njene besede padle na plodna tla in obrodile sadove, ki bodo vidni v večji tolerantnosti, strpnosti do »drugačnih«.