B. B., arhiv DL

##IMAGE-3361335##

Na zadnji dan starega leta je umrl upokojeni zdravnik, kirurg in ustanovitelj urološkega odseka v novomeški bolnišnici Janez Kramar. Občinski svet mestne občine Novo mesto se bo od svojega častnega občana, priznanje je prejel leta 2011, poslovil z žalno sejo, ki bo v torek, 7. januarja 2014, ob 16. uri v dvorani občinskega sveta na rotovžu

O priljubljenem dr. Kramarju je marca 2011 v rubriki Dolenjskega lista Portret tedna pisal novinar Igor Vidmar. Njegov zapis objavljamo v celoti.

DL št. 13, 28. marec 2011

Portret tedna: Dr. Janez Kramar

Če bi bilo več takih ljudi kot je dr. Janez Kramar, bi bil svet lepši, bi ne bilo vojn ne revščine in ne toliko gorja. Morda se tisti, ki so ga pred letošnjim občinskim praznikom izbrali za častnega občana Novega mesta in ga tako postavili v družbo Leona Štuklja, Pina in Pie Mlakar, Bogdana Osolnika, Toneta Pavčka in drugih, bolj ali manj vsem Slovencem znanih in zaslužnih mož in žena, niso niti dobro zavedali, kako prav in pravično so presodili.

Čeprav mu izbor godi, ostaja skromen, kot je bil vse svoje življenje. Vse, kar ima, je prinesel od tam gori, z Gorenjega Kamenja pod Hmeljnikom, kjer na skrbno obdelani kmetiji še vedno živi Kramarjev rod. Ne le delati, ampak ljubiti delo in veseliti se vsega lepega v življenju so naučili starši Janeza in njegovih šest bratov in sestra, biti dober, pošten in pravičen in pomagati ljudem. To je največ, kar lahko ima človek, in Janez Kramar vse to prav gotovo ima.

V življenju je imel kot zdravnik obilo priložnosti pomagati ljudem. Pravzaprav je to počel oziroma to že 48. leto ves čas počne skupaj z ženo Mariko, anastezistko. Zbližala sta se že v prvem letniku študija medicine, kot prva v generaciji sta leta 1963 istega dne diplomirala, se čez devet dni poročila in se zaposlila v novomeški bolnišnici, kjer je bil mladi specialist kirurgije in urologije tudi najbolj zaslužen za odprtje urološkega oddelka, ki ga je vodil skoraj dvajset let, do leta 1997, ko ga je predal nasledniku.

Preberite še ...

Zdravje

Kako dolgo še? Čakalne vrste se daljšajo, bolniki pa iščejo rešitve

Bil je med pionirji slovenske urologije, med prvimi je opravil specializacijo, v novomeški bolnišnici uspešno opravil prve operacije na urogenitalnem področju, še posebej pa se je posvetil boleznim prostate. Njegov delež pri operativnem zdravljenju prostate je izjemen tudi v slovenskem merilu.

Na njegovo strokovno pot so najbolj vplivali učitelji in vzorniki - dr. Bajc, dr. Šavelj in dr. Mastenova, nedvomno pa je tudi on s svojo strokovnostjo, predanostjo in izjemnim odnosom do pacientov in vseh ljudi, ne glede na njihov socialni in družbeni položaj odločilno vplival na svoje učence in naslednike. "Ponosen sem na svoje učence in vesel sem, da so me že prekosili, da so dobri strokovnjaki in dobri ljudje," na svoje naslednike gleda dr. Kramar.

"Kirurgi smo imeli poseben odnos, drug drugemu smo pomagali, ni nam bilo nerodno kolega vprašati za nasvet. Ko je imel kdo zahtevno operacijo, je ob katerikoli uri poklical na pomoč prostega sodelavca. Vedno smo prišli pomagat rade volje, nikoli godrnjaje. Pa tiste ure niso bile posebej plačane. Takrat je bilo še večje pomanjkanje zdravnikov, dopoldne smo imeli redne operacije - dokler nismo vse opravili, nismo nehali -, popoldne pa ambulante in sestanke raznih komisij, pa še po deset dni in več sva bila z Mariko vsak mesec dežurna," se svojega življenja v bolnišnici spominja častni občan. Z ženo sta namreč vse operacije in dežurstva opravljala skupaj in še vedno je tako.

Na srečo sta z njimi živela Marikina starša, ki sta v času dežurstev skrbela za Kramarjeve otroke Janija, Marjetko in Simono. Če so se med tednom Kramarjevi tiste čase bolj malo videvali, so pa znali bolje izkoristiti skupne počitnice, ki so jih morali kdaj zaradi nujne operacije tudi preložiti za nekaj ur. Čeprav je bil avto že naložen, Kramarjeva nista rekla ne, ko so ju klicali v bolnišnico, otroci so pa tudi razumeli.

Janez Kramar je zelo veren mož. "Res je bilo tudi v prejšnjih časih veliko zdravnikov vernih, morda je to tudi zato, ker si nikoli ne moremo vsega razložiti, ne glede na to, koliko vemo in znamo. Ko je bilo kdaj med kakšno operacijo še posebno težko, sem tudi molil, samo da bi človeku pomagal. Vedno me je v življenju vodil nauk iz svetega pisma, ki pravi, da nikoli ne stori drugemu nekaj, kar ne želiš, da bi drugi storili tebi," pravi dr. Janez Kramar, častni občan Novega mesta.