Jure Kljajić

Poletje je čas, ko se motoristi množično podajo na ceste, in tudi obdobje, ko prometna varnost doživlja največje preizkušnje. Na agenciji za varnost v prometu opozarjajo, da je letos stanje na cestah še posebej skrb vzbujajoče. Do sredine julija 2025 je pri nas umrlo že 13 voznikov motornih koles in dva voznika mopeda, kar je občutno več kot v istem obdobju lani, ko smo na cestah zabeležili osem smrtnih žrtev med motociklisti, in predlani, ko so umrli štirje motociklisti in en voznik mopeda.

Hitrost, napačna smer in alkohol

Po podatkih policije so glavni vzroki prometnih nesreč z udeležbo motoristov neprilagojena hitrost, vožnja v napačni smeri oziroma po napačni strani ceste ter neupoštevanje prednosti. Pogosto je prisoten tudi vpliv alkohola, ki bi se ga morali vozniki enoslednih vozil še posebej izogibati.

Neuporaba zaščitne čelade dodatno povečuje tveganje za hude poškodbe ali smrt. Na AVP opozarjajo: »Lepo vreme pogosto ustvarja lažen občutek varnosti. Poleg večje gostote prometa poleti k večjemu tveganju prispevajo tudi visoke temperature, ki po raziskavah tveganje za nesreče povečajo za 12 do 20 odstotkov. Pomembno vlogo imajo še utrujenost, nezbranost in ravno vožnja pod vplivom alkohola.«

Najbolj žalosten je tudi podatek, da so prav motoristi pogosto povzročitelji najhujših nesreč. Sami so namreč lani povzročili polovico vseh prometnih nesreč, v katerih so sodelovali. V šestih primerih smrtnih nesreč je bil povzročitelj motorist sam, prav tako v obeh primerih smrti voznikov mopedov. Med huje poškodovanimi motoristi je veliko primerov samoudeležbe, kjer motorist zaradi prevelike hitrosti, neizkušenosti ali nepazljivosti izgubi nadzor in pade ali trči brez prisotnosti drugega udeleženca. »To potrjuje opozorila strokovnjakov, da vozniki enosledih vozil pogosto precenijo svoje sposobnosti in podcenijo nevarnosti na cesti,« dodajajo na AVP.

Že omenjeni alkohol ostaja največji sovražnik voznikov enosledih vozil, posebej za motoriste, ki so zaradi večjih hitrosti še bolj ogroženi. V približno sedmih odstotkih, tako pravijo na AVP, vseh letošnjih nesreč je bil prisoten alkohol. Med smrtnimi žrtvami letos je tudi motorist, ki je vozil vinjen. Alkohol namreč zmanjšuje pozornost in podaljšuje odzivni čas, kar je pri vožnji motornega kolesa še posebej nevarno.

Ni prostora za napačne odločitve

Eden izmed letošnjih smrtno ponesrečenih mopedistov ni nosil zaščitne čelade. »Vsaka nesreča ima svojo zgodbo, a marsikatero bi lahko preprečili. Vsaka napačna odločitev na motorju je lahko usodna, zato morajo biti motoristi, mopedisti in kolesarji še bolj previdni,« pravijo na AVP.

Nasvetov, kako izboljšati varnost med vožnjo, ni malo, a vse se začne pri tehnično brezhibnem vozilu. Nikar ne uživajte alkohola in drog pred vožnjo, uporabljajte zaščitno opremo (poleg čelade bi morali biti ustrezni jopiči in hlače ter rokavice samoumevni), oblačila naj bodo svetla, pri vožnji skozi ovinke prilagodite hitrost in stalno pričakujte nepričakovano. Predvsem pa pri vožnji skozi ovinke telesa ne nagibajte prek ločine črte na sosednji vozni pas. Posebej motociklisti morajo na cestah sodelovati, ne pa tekmovati. Pred daljšimi vožnjami pa velja poskrbeti tudi za dobro fizično pripravljenost ter imeti v mislih defenzivno vožnjo. Ti vozniki morajo najprej poskrbeti za svojo varnost, znati predvidevati dogodke v prometu in se zavedati svoje ranljivosti ter dejstva, da so včasih na cestah težje opazni. Predvsem pa da za vse na cesti veljajo cestnoprometni predpisi in sami niso izjema.