Tatu mavrične zastave ne bodo sodili zaradi Šutarjevega zakona
Sodišče je ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega lanske kraje mavrične zastave izza vrat knjigarne Mariborka. To naj bi bila posledica t. i. Šutarjevega zakona.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Okrajno sodišče v Mariboru je ustavilo kazenski postopek zoper 44-letnega moškega, obtoženega lanske kraje mavrične zastave izza vrat knjigarne Mariborka, so danes sporočili iz knjigarne. To naj bi bila posledica t. i. Šutarjevega zakona. V knjigarni so ogorčeni in vztrajajo, da je takšne zločine iz sovraštva nujno kazensko preganjati.
"Zakonodajalec tej osebi in nam vsem tako sporoča, da je to, kar je storila, v redu, da zločini iz sovraštva - če je vrednost odtujene ali uničene stvari majhna - niso vredni kazenskega pregona," je v današnjem sporočilu za javnost izpostavila glavna urednica založbe VigeVageKnjige, lastnice knjigarne Mariborka, Anja Zag Golob.
To se je zgodilo "zaradi dekriminalizacije 'male' tatvine z Zakonom o nujnih ukrepih za zagotovitev javne varnosti oziroma tako imenovanim Šutarjevim zakonom, ki je začel veljati 27. novembra 2025."
"V praksi to pomeni, da oseba, ki je sredi noči zavestno in iz diskriminatornega vzgiba napadla knjigarno sredi Maribora ter izza zaklenjenih varovalnih vrat zbezala mavrično zastavo, ki jo je tja 9. junija 2025 obesila predsednica države Nataša Pirc Musar, jo odtrgala in odnesla, ne bo niti obravnavana," je navedla.
Tatvina majhne vrednosti je prekršek
V sklepu sodišča piše, da zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev javne varnosti v 12. členu določa, da do ureditve v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, tatvina majhne vrednosti pomeni prekršek. Zato je sodišče kazenski postopek zoper obdolženega ustavilo.
"Zakonodajalec tej osebi in nam vsem tako sporoča, da je to, kar je storila, v redu, da zločini iz sovraštva - če je vrednost odtujene ali uničene stvari majhna - niso vredni kazenskega pregona," je ogorčena. Izpostavila je, da je vlada z ekspresnim in nepremišljenim sprejetem Šutarjevega zakona nepridipravom sporočila, da so zločini iz sovraštva tudi za pravni sistem zanemarljivi prekrški, nevredni sodne obravnave.
"Ogorčeni smo in protestiramo proti tovrstnim praksam, pri čemer se zavedamo, da Okrajno sodišče v Maribor in sodnik zgolj ravnata po nedavno sprejetem zakonu in se zoper prejeti sklep torej nima smisla pritoževati," je dodala. Zakon po njenih besedah odpira vrata tovrstnim napadom, ranljive skupine, tudi Mariborko, pa pušča v skrajno izpostavljeni situaciji.
"Ker v zadnjih letih spremljamo izrazit porast nasilnih dejanj zoper manjšine, še toliko manj razumemo, kako je v pravni državi kaj takega mogoče," dodaja in na vlado in zakonodajalca apelira, da nastalo vrzel v pregonu zločinov iz sovraštva čim prej odpravita ter tako v prihodnosti pomagata preprečiti tovrstne zavržne napade na manjšine.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
