Kako naj ravnajo lastniki sončnih elektrarn: Naj odstranijo sneg?
Sneg na sončnih elektrarnah povzroča dvome: očistiti ali pustiti? Strokovnjaki pojasnjujejo najbolj varno in učinkovito rešitev.
Slovenijo je zadnje dni pobelil sneg, ki se bo glede na napovedane temperature v večini države obdržal še nekaj časa. Tudi sončne elektrarne, tako za samooskrbo kot večje komercialne, so prekrite s snežno odejo, kar pomeni, da svetloba ne doseže fotonapetostnih celic in te trenutno ne proizvajajo električne energije.
Odstranjevanje snega ni priporočljivo
Kot poroča strokovna revija Naš stik, so jim v družbi Gen-I Sonce pojasnili, da odstranjevanje snega s fotonapetostnih modulov sončnih elektrarn za samooskrbo ne priporočajo.
»Odstranjevanja snega s samooskrbnih sončnih elektrarn, ki so praviloma nameščene na strehah objektov, ne izvajamo,« so za Naš stik pojasnili v družbi Gen-I Sonce. Strokovnjaki opozarjajo, da je plezanje po strehi izjemno nevarno. Obstaja možnost zdrsa, padca ali poškodb opreme, zato lastnikom svetujejo, naj modulov ne čistijo sami in jih ne obremenjujejo z mehanskimi posegi.
Poleg tega je zimska proizvodnja zaradi kratkega dneva, nizkega kota sončnih žarkov in nizkih temperatur majhna. Največ energije sončne elektrarne proizvedejo spomladi in jeseni, ko so pogoji najbolj ugodni. Odstranjevanje snega, ki se na modulih zadrži le krajši čas, tako ne prinaša bistvenega povečanja proizvodnje.
Sneg se običajno samodejno odstrani, zato ni potrebe po ročnem odstranjevanju
Kot pojasnjujejo v Gen-I Sonce, zaradi naklona streh in temne površine modulov sneg večinoma zdrsne ob prvi otoplitvi ali sončnem dnevu. Moduli se zaradi sončne svetlobe in segrevanja od spodaj navzgor ogrevajo hitreje kot ostali deli strehe, kar pospeši taljenje snega. Tako se površina postopoma očisti sama, brez potrebe po ročnem odstranjevanju.
»Odjemalcem svetujemo, naj se osredotočijo na varnost in dolgoročno optimalno delovanje sistema, ki je zasnovan tako, da največ energije proizvede v obdobjih s najbolj ugodnimi pogoji – od pomladi do jeseni. Zimski izpadi proizvodnje zaradi snega so v celotni letni proizvodnji majhni, zato ni potrebe po poseganju v elektrarno,« so za Naš stik pojasnili v družbi Gen-I Sonce.
Podobno mnenje tudi pri drugih upravljalcih
Primož Tručl, direktor podjetja Moja elektrarna, je za omenjeno revijo pojasnil, da snega z modulov ne čistijo, ne glede na naklon. Glavni razlog je ekonomika – čiščenje je zamudno, drago in tvegano, medtem ko zimska proizvodnja zaradi krajših dni ne prinaša bistvenih koristi. »Morda bi bilo drugače, če bi sneg padal poleti,« je dodal s kančkom humorja.
Odstranjevanje snega, ki se na modulih obdrži le krajši čas, ne prinaša bistvenega povečanja proizvodnje, le ta je namreč v zimskem obdobju majhna. Največ energije sončne elektrarne proizvedejo spomladi in jeseni, ko so pogoji najbolj ugodni.
Podobno stališče imajo tudi pri podjetju Stellar, ki upravlja večjo hibridno sončno elektrarno pri Črnomlju. »Z ekonomskega vidika je čiščenje snega neupravičen strošek. Stroški ročnega ali strojnega čiščenja bi bistveno presegli morebitni dodatni izplen energije,« so pojasnili.
Sneg lahko panele celo očisti
Pri GEN Energiji so za Naš stik pojasnili, da večjih zasneženih elektrarn ne čistijo. »Paneli so običajno pod naklonom in sneg relativno hitro sam zdrsne ali se stopi, ko posije sonce.« Dodajajo, da sneg lahko pomaga tudi pri čiščenju – med zdrsom odplakne nabrano umazanijo s panelov.
Podobno mnenje imajo pri Holdingu slovenske elektrarne (HSE), kjer ročno čiščenje ocenjujejo kot neučinkovito in ekonomsko neupravičeno.
