Profimedia

Opozorilo o Hrvaški doseglo Avstrijo: "Ljudje se sprašujejo, ali je varno"

Po srbskemu 'oranžnemu' opozorilu Hrvaški se zdaj varnosti posvečajo tudi avstrijski popotniki, ki počitnice izjemno radi preživljajo na Hrvaškem. Potem ko je srbsko zunanje ministrstvo v okviru novega sistema varnostnih priporočil Hrvaško uvrstilo na seznam držav s posebnim opozorilom, našim južnim sosedom zdaj nekoliko več pozornosti namenjajo tudi Avstrijci. Kot piše avstrijski portal Heute, se mnogi popotniki sprašujejo, ali so počitnice na Jadranu še varne.

Razlog za razpravo je nov "semaforski" sistem za potovanja, ki ga je uvedlo srbsko ministrstvo za zunanje zadeve. Hrvaška je edina evropska država, uvrščena v oranžno kategorijo, drugo najvišjo, za katero so bila izdana navodila, da naj državljani v to državo potujejo le, če je to nujno. Srbske oblasti to opravičujejo s potencialnimi varnostnimi tveganji. Uradno se omenja "povečano število incidentov, napetosti in neugodne varnostne razmere". Popotnikom svetujejo, naj se izogibajo večjim skupinam ljudi in naj bodo previdni. Zlasti organizirana potovanja, kot so športne ekipe, so po navedbah srbskih oblasti opozorjena na morebitne provokacije.

Nekateri so že dobili letni regres: Veste, koliko vam najmanj pripada?

Preverili smo, koliko regresa bodo letos prejeli zaposleni in katera podjetja trenutno izstopajo z najvišjimi izplačili.

Regres za letni dopust je zakonsko določena pravica vseh zaposlenih, ki izhaja iz delovnega razmerja. Namenjen je kritju stroškov, povezanih z dopustom, in mora biti izplačan najkasneje do 1. julija tekočega leta (razen v primeru insolventnosti ali dogovora v kolektivni pogodbi). Če je zaposleni zaposlen le del leta, mu pripada sorazmerni del regresa, in sicer glede na trajanje zaposlitve v posameznem koledarskem letu.

V skladu z zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres najmanj v višini minimalne plače. Minister za delo Luka Mesec je 28. januarja 2026 uradno potrdil nov znesek minimalne plače, ki določa spodnjo mejo za letošnja izplačila.

Na drugo stran Atlantika plujeta ruski ladji, bosta dosegli cilj?

Kljub ameriškemu embargu sta na pot proti Kubi krenila tankerja z rusko nafto in plinom.

Na Kubi so v ponedeljek doživeli že tretji obsežen, popoln izpad električne energije v zadnjih štirih mesecih. Država, ki je ob slabem upravljanju energetske infrastrukture po nastopu mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa postala še talec ameriških interesov, se srečuje z resno krizo. Kubi je v zadnjem obdobju največji udarec zadala ameriška blokada naftnih tankerjev, zaradi katere otok že tri mesece ni prejel nobene pošiljke nafte, za delovanje električnega omrežja se tako zanašajo izključno na sončno energijo, zemeljski plin in termoelektrarne.

Zadnjo pošiljko nafte so 9. januarja prejeli iz Mehike, a je ta že klonila pod ameriškim pritiskom. Pošiljke iz Venezuele pa so se ustavile lanskega decembra, potem ko so ZDA ugrabile predsednika Nicolasa Madura. Kot zdaj poroča časnik Financial Times, bi lahko kljub ameriškem embargu na začetku naslednjega tedna na Kubo vendarle prispela pošiljka ruskega zemeljskega plina, nato na začetku aprila še pošiljka ruske nafte. Na poti proti Kubi sta namreč tankerja z rusko nafto in plinom.

Subvencije zaradi visokih cen goriv: Družine z več avtomobili v prednosti

Bolgarija uvaja pomoč zaradi dragih goriv. Ukrep, ki dviga obrvi, prinaša zanimivo pravilo za družine z več avtomobili.

Po poročanju bolgarskih medijev bo vlada uvedla finančno pomoč za gorivo, namenjeno gospodinjstvom z nižjimi prihodki. Posebnost ukrepa je, da bodo družine z dvema avtomobiloma lahko prejele dvojni znesek pomoči, če izpolnjujejo določene pogoje. Mehanizem za pomoč pri dragih gorivih bo aktiviran do konca meseca, razvila pa ga je medresorska delovna skupina v okviru Sveta ministrov Bolgarije s sodelovanjem različnih institucij, vključno z Nacionalno agencijo za prihodke.

Vršilec dolžnosti ministra za delo in socialno politiko Hasan Ademov je pojasnil, da bodo do pomoči upravičeni posamezniki z mesečnimi prihodki do dvakratnika praga revščine. Ta v Bolgariji znaša 390,63 evra, kar pomeni, da zgornja meja za upravičenost znaša 781,26 evra.

Kdo kuje največje dobičke z vojno v Iranu?

Ameriška in izraelska obrambna podjetja ob napadu na Iran beležijo rekordno rast, medtem ko letalski promet in azijsko gospodarstvo toneta v globoko krizo. Združene države Amerike in Izrael sta 28. februarja 2026 sprožili neposredno vojaško posredovanje proti Iranu.

Kot obširno poroča tiskovna agencija Reuters, so napadi v vsega nekaj dneh globoko pretresli naftne, plinske in borzne trge.Vojna je hitro premešala globalne zmagovalce in poražence, pri čemer največje finančne dobitke trenutno ustvarjajo trije ključni gospodarski sektorji.

Trgi za zdaj najbolj nagrajujejo ponudnike plina, obrambno industrijo in ladjarstvo. Najbolj izrazito rast na borzah pri tem beležijo ameriška in izraelska podjetja. Ameriški izvozniki utekočinjenega zemeljskega plina zaradi izrednih razmer dosegajo zelo visoke marže. Te po ocenah analitikov presegajo 200 odstotkov, če upoštevamo razliko med ameriškimi vhodnimi stroški ter azijskimi in evropskimi prodajnimi cenami.