Kdo kuje največje dobičke z vojno v Iranu?
Ameriška in izraelska obrambna podjetja ob napadu na Iran beležijo rekordno rast, medtem ko letalski promet in azijsko gospodarstvo toneta v globoko krizo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Združene države Amerike in Izrael sta 28. februarja 2026 sprožili neposredno vojaško posredovanje proti Iranu.
Kot obširno poroča tiskovna agencija Reuters, so napadi v vsega nekaj dneh globoko pretresli naftne, plinske in borzne trge.
Vojna je hitro premešala globalne zmagovalce in poražence, pri čemer največje finančne dobitke trenutno ustvarjajo trije ključni gospodarski sektorji.
Trgi za zdaj najbolj nagrajujejo ponudnike plina, obrambno industrijo in ladjarstvo. Najbolj izrazito rast na borzah pri tem beležijo ameriška in izraelska podjetja.
Trenutni ameriški zmagovalci
Ameriški izvozniki utekočinjenega zemeljskega plina zaradi izrednih razmer dosegajo zelo visoke marže. Te po ocenah analitikov presegajo 200 odstotkov, če upoštevamo razliko med ameriškimi vhodnimi stroški ter azijskimi in evropskimi prodajnimi cenami.
Vlagatelji hkrati stavijo, da bodo države zaradi vojne in novih napetosti še leta izdatno povečevale obrambne proračune. Washington tačas pritiska na obrambna podjetja, naj pospešijo proizvodnjo, saj so napadi na Iran dodatno obremenili zaloge orožja, še navajajo pri tiskovni agenciji Reuters.
Ameriška obrambna podjetja primarno oskrbujejo ameriško in izraelsko vojsko, pri čemer največji svetovni igralec Lockheed Martin proizvaja sisteme protiraketne obrambe THAAD in lovce pete generacije F-35.
Izraelci prav tako s strmo rastjo.
Medtem ko ameriški in evropski proizvajalci primarno ustvarjajo prihodke s težko oborožitvijo in konvencionalnimi obrambnimi sistemi, se je tehnološko tveganje in sorazmerna investicijska nagrada premaknila na področje asimetričnega vojskovanja, avtonomnih sistemov in umetne inteligence.
Iranski napadi z masovnimi roji dronov in raketami so tehnologije, ki so še nedolgo tega veljale za eksperimentalne koncepte, čez noč spremenili v nujnost na bojišču. Kot poroča izraelski tehnološki portal CTech, so izraelska obrambno tehnološka podjetja zaradi tega doživela strmo rast in preoblikovala napovedi prihodkov celotnega sektorja.
Podjetje Elbit Systems, ki kotira na borzah v Tel Avivu in New Yorku ter velja za hrbtenico izraelskih obrambnih sil, proizvaja vse od brezpilotnih letalnikov do aktivnih zaščitnih sistemov. V prvem tednu vojne z Iranom je vrednost njihove delnice poskočila za 21,7 odstotka, medtem ko je letna rast dosegla 165,9 odstotka.
Kot piše CTech, ta rast neposredno izhaja iz uspešne realne bojne uporabe novih laserskih sistemov za usmerjeno energijo.
Tiskovna agencija Reuters te sisteme, znane kot Iron Beam, opisuje kot plod skupnega razvoja podjetij Rafael in Elbit, v praksi pa so se izkazali za izjemno učinkovite pri uničevanju in nevtralizaciji iranskih rojev dronov. Takšen stroškovno učinkovit način prestrezanja po ocenah strokovnjakov predstavlja revolucijo v protizračni obrambi.
Na področju integracije umetne inteligence izstopa podjetje Smart Shooter, ki razvija sisteme za nadzor ognja. Ti robotski sistemi omogočajo pretvorbo standardne jurišne puške v visoko natančno orožje za sestreljevanje dronov.
Delnica podjetja je po nedavni prvi javni ponudbi zrasla za 11,5 odstotka, saj njihove sisteme zaradi naraščajoče grožnje pospešeno integrirata tako ameriška vojska kot britansko obrambno ministrstvo.
Visoke profitne marže izkazuje tudi podjetje NextVision, proizvajalec visokoločljivostnih stabilizacijskih kamer in mikrogimbalskih sistemov za drone.
Po poročanju portala Calcalistech je podjetje v preteklem letu zabeležilo približno 328,4 odstotno rast vrednosti. Naraščajoča potreba po visokoprecizni optiki v vojni dronov je podjetju zagotovila portfelj naročil v vrednosti 288 milijonov dolarjev z javno postavljenim ciljem za leto 2026.
Državni podjetji Rafael in Israel Aerospace Industries sta prav tako beležili večmilijardne prihodke iz naslova sistemov Iron Dome in precizne oborožitve.
Lani so veliko zaslužila tudi evropska vojaška podjetja
Evropska obrambna industrija prav tako doživlja stabilno rast. Nemčija pospešeno obnavlja svojo vojsko in letos namenja 108 milijard evrov skupne obrambne porabe.
Kot pojasnjuje tiskovna agencija Reuters, ki je o tem poročala ob potrditvi proračuna novembra 2025, gre za skupen obseg z vključenim posebnim skladom, medtem ko jedrni obrambni proračun ostaja nižji.
Glavni upravičenec tega financiranja ostaja nemški Rheinmetall.
Nemško orožarsko podjetje namreč še naprej beleži strmo rast poslovanja na krilih okrepljenih obrambnih izdatkov evropskih držav.
Lani je podjetje ustvarilo rekordnih 1,841 milijarde evrov dobička iz poslovanja oziroma 33 odstotkov več kot leto prej, prodaja pa se je povečala za 29 odstotkov na 9,9 milijarde evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
K lanskemu poslovnemu izidu podjetja je prispevala predvsem krepitev obrambnih izdatkov v Nemčiji, kjer nemški kancler Friedrich Merz obljublja, da bo nemško vojsko spremenil v največjo evropsko vojsko.
Izvršni direktor Armin Papperger je ob objavi rezultatov izpostavil nov rekord in poudaril odlično izhodišče podjetja za nove večje projekte z oboroženimi silami. Zaostanek pri izpolnjevanju naročil podjetja trenutno znaša skoraj 63,8 milijarde evrov, kar predstavlja najvišjo raven v zgodovini podjetja, še dodaja francoska tiskovna agencija AFP.
Nemčija in druge evropske članice zveze Nato namreč pospešujejo vlaganja v svoje oborožene sile.
Novi posli podjetju omogočajo tudi širitev proizvodnih zmogljivosti. Lani so v severni Nemčiji odprli največjo tovarno streliva v Evropi, ki bo do leta 2027 lahko proizvedla 350 tisoč topovskih granat na leto.
Podjetje je prevzelo tudi nemškega izdelovalca vojaških ladij Naval Vessels Lürssen, kar pomeni obsežno širitev na področju pomorske obrambe.
Za leto 2026 podjetje napoveduje skok prodaje na vrednost med 14,0 in 14,5 milijarde evrov, analitiki pa pričakujejo, da bodo prihodki do leta 2030 presegli 42 milijard evrov, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Po podatkih raziskovalne skupine Sipri je Nemčija v obdobju od leta 2021 do 2025 prehitela Kitajsko in postala četrta največja izvoznica orožja na svetu s 5,7 odstotka svetovnega izvoza.
Evropska celina je hkrati v zadnjih petih letih več kot potrojila uvoz orožja, še ugotavlja raziskovalna skupina Sipri.
Največji poraženci: Od Savdske Arabije do azijske industrije in letalstva
Medtem ko ameriški izvozniki in orožarji nizajo dobičke, največji pritisk čutijo azijske uvoznice energije, podjetja, odvisna od stabilnih dobavnih verig, in nekatere velike naftne družbe. Čeprav je cena nafte močno poskočila, so delnice velikih naftarjev rasle precej bolj zadržano.
Velike naftne družbe, kot sta Equinor in Exxon, niso postale jasni borzni zmagovalci. Trgi namreč po oceni tiskovne agencije Reuters pričakujejo, da cenovni šok lahko hitro mine ali pa ga odtehtajo motnje v proizvodnji in logistiki.
Savdski državni gigant Saudi Aramco se ob tem sooča z ogromnimi logističnimi ovirami in pospešeno preusmerja del izvoza proti Rdečemu morju prek naftovoda Vzhod Zahod, a popolna nadomestitev prevoza skozi Hormuško ožino ostaja izjemno zahtevna naloga.
Azija pri tem postaja eden najbolj izpostavljenih poražencev. Azijska gospodarstva so pod hudim pritiskom, kar se je že odrazilo v ostrih padcih na borzi in omejevanju dobav plina nekaterim industrijam v Indiji. Indijski indeks Nifty 50 je 9. marca padel za 1,73 odstotka na desetmesečno dno, od začetka vojne pa je izgubil približno 4,6 odstotka.
Hkrati je indijska rupija zdrsnila na rekordno nizko raven, oblasti pa so morale omejiti dobavo plina industriji in energijo preusmeriti v prednostne sektorje, kar je povzročilo resne operativne težave manjšim jeklarnam in gostinskemu sektorju.
Vojna v Perzijskem zalivu se je tako v nekaj dneh neposredno prevedla v šibkejšo valuto, dražje energente in hud pritisk na tovarne tisoče kilometrov stran, pojasnjuje tiskovna agencija Reuters.
Šok se ni ustavil zgolj pri tankerjih, temveč je udaril tudi letalstvo. Tiskovna agencija Reuters poroča, da je vojna zaprla velik del zračnega prostora nad regijo, ohromila prometna vozlišča v Dubaju in Dohi ter povzročila okoli 40.000 odpovedanih letov, kar predstavlja največjo motnjo v letalskem prometu po pandemiji koronavirusa.
Nekatere cene letalskega goriva so se od začetka konflikta podvojile, v zraku pa so obtičale pošiljke od svežih živil do letalskih delov.
Končni zapitek za varnost vedno plača potrošnik
Svetovno gospodarstvo pospešeno vstopa v obdobje, ko poceni globalna trgovina in mir nista več samoumevna. Postajata namreč zelo drago razkošje. Pameten denar že beži iz ranljivih mednarodnih dobavnih verig.
Veliki igralci na trgu iščejo varna zatočišča in svoj kapital raje usmerjajo neposredno v oboroževanje, napredne vojaške tehnologije ter iskanje stroge energetske samozadostnosti.
Upravljavci milijard ne pričakujejo hitre umiritve razmer. V svoje izračune že vračunavajo dolgotrajno dobo geopolitičnih trenj, kjer vsaka ladijska pot in vsak letalski prevoz odpirata dodatne stroške in zahtevata visoko varnostno premijo.
Končni račun te nove realnosti pa na koncu neizogibno plačamo navadni potrošniki. Trgovci nam novo stanje zaračunajo z višjo inflacijo na blagajni, bankirji z dražjimi krediti, vse skupaj pa povsem realno oklesti naš vsakdanji življenjski standard.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
