spletna stran Fitosanitarne uprave RS

spletna stran Fitosanitarne uprave RS

Fitosanitarne službe so prisotnost zlate trsne rumenice, neozdravljive bolezni trte, letos ugotovile na devetih novih lokacijah. Največ okužb so odkrili v Slovenski Istri in na Krasu, na novo pa je bila bolezen odkrita v Posavju in na Štajerskem v okolici Ormoža. Od leta 2005 so določili žarišča na 23 lokacijah v vseh treh vinorodnih deželah.

Najbolj prizadeti so sicer vinogradi v okolici Izole in Grintovca v Slovenski Istri in na Krasu v okolici Dan pri Sežani ter v okolici Komna, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.

Znana žarišča na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini: Piroški vrh (določeno leta 2008); Straža, Debenec, Stari Ljuben in Orehovica (določena leta 2009); Boršt, Reber, Selo pri Gornji Straži, Gaberska gora, Dolenja Straža, Podgora in Soteska (določena leta 2010); Golobinjek (določeno 2010 in razširjeno 2011); Novi Ljuben in Gabrje pri Soteski (določeno leta 2011) in Senuše (določeno leta 2012);

Zlata trsna rumenica je neozdravljiva karantenska bolezen trte, ki jo povzroča fitoplazma Grapevine flavescence doree, to pa prenaša žuželka ameriški škržatek. Na okuženih trtah se pri rdečih sortah pojavi rdečenje ter pri belih sortah rumenenje listja, značilno je vihanje listnih robov navzdol, sušenje kabrnkov oziroma kasneje celih grozdov, slabše olesenevanje rozg, ki pozimi pozebejo. Bolezenska znamenja se začnejo pojavljati lahko že takoj po cvetenju, proti jeseni pa se stopnjujejo. Večinoma so dobro vidna predvsem v drugi polovici avgusta in v septembru, opozarjajo na ministrstvu.

Okužene trte slabše ali pa sploh ne rodijo, že v nekaj letih pa lahko propadejo. Okužba se v vinogradih s pomočjo škržatka lahko zelo hitro širi, v nekaj letih so ob neukrepanju lahko okuženi vinogradi na celotnem območju. Podobna bolezenska znamenja kot za zlato trsno rumenico so sicer značilna tudi za rumenico počrnelosti lesa oziroma navadno trsno rumenico, ki jo povzroča fitoplazma Bois noir. Ta bolezen se v vinogradih ne širi tako hitro kot zlata trsna rumenica, obeh fitoplazem pabrez laboratorijske analize ni mogoče razločevati. Na večje razdalje se oba tipa rumenic preneseta tudi z okuženimi cepiči, podlagami in trsnimi cepljenkami.

Zlato trsno rumenico so pri nas prvič ugotovili v okolici Kopra v letu 2005, v letih od 2005 do 2007 so sledile posamezne najdbe v slovenski Istri, v letu 2008 je bila odkrita na Dolenjskem, v letu 2009 pa v vseh vinorodnih deželah. V prvih letih so bile okužene samo posamezne trte v vinogradih, v letih 2009 dalje pa se ponekod pojavljajo večji izbruhi. Tako so bili v Slovenski Istri, na Krasu v okolici Sežane in na Dolenjskem v okolici Straže pri Novem mestu že izkrčeni celotni vinogradi.

Skladno s tem je po letu 2008, ko je bilo izplačanih le za 319 evrov odškodnin zaradi posledic zlate trsne rumenice, višina izplačanih odškodnin začela strmo naraščati. Leta 2009 je bilo odškodnin za 1669 evrov, leto kasneje že za 56.090 evrov, lani pa za 172.211 evrov. Končnih podatkov za letos še, glede na odrejena uničenja vinogradov pa bo vrednost iz leta 2011 najverjetneje podvojena, ocenjujejo na ministrstvu.

V primeru najdbe zlate trsne rumenice Fitosanitarna uprava RS zaradi izvajanja ukrepov določi razmejeno območje, ki je sestavljeno iz žarišča in varnostnega območja. Žarišče okužbe je pas enega kilometra okrog okuženih trt v vinogradu, obdaja pa ga varnostno območje, ki je široko najmanj pet kilometrov in je omejeno z mejami katastrskih občin ali z občinskimi mejami.

Ukrepe določa pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice. Vinogradniki morajo v žariščih okužbe zlate trsne rumenice obvezno odstraniti vse trte z bolezenskimi znamenji, tako v žarišču okužbe kot tudi v varnostnem območju pa je obvezno zatiranje ameriškega škržatka v skladu z napovedjo javne službe za varstvo rastlin. Priporočljivo je tudi spremljanje ulova ameriškega škržatka s pomočjo rumenih lepljivih plošč.

V žarišču morajo vinogradniki v vinogradih odstraniti vse okužene trte s simptomi trsnih rumenic in zatirati ameriškega škržatka. Odstranitev trt nadzira fitosanitarna inšpekcija. Če izvede te ukrepe, lahko vinogradnik vloži vlogo za odškodnino pri fitosanitarni upravi. Odškodnina za posekane trte je odvisna od starosti nasada, so še pojasnili na ministrstvu.