profimedia

Čeprav imajo dekleta na fakultetah pogosto celo boljše ocene kot fantje, je v praksi razmerje močno neuravnoteženo. To je deset dobro plačanih poklicev, kjer bi bila vključitev žensk nujna, saj gospodarstvo čedalje težje dohaja povpraševanje po strokovnem kadru.

Informatika in razvoj programske opreme

Informatika je panoga z visokimi plačami in velikimi priložnostmi – razvoj aplikacij, umetna inteligenca in kibernetska varnost so področja, kjer podjetja iščejo talente. A trenutno je le okoli 19 odstotkov delovno aktivnih strokovnjakinj za IKT v Sloveniji, kar kaže na izrazito spolno neravnovesje. Še posebej izrazito je v okviru novih doktorjev znanosti na področju IKT – le približno 15 odstotkov jih je žensk. Pogosteje se za računalništvo odločajo fantje, stereotipi in pomanjkanje vzornic pa dekleta odvračajo že v gimnaziji.

Strojništvo, robotika in avtomobilska industrija

Strojništvo velja za tradicionalno moško področje, a prav tam obstajajo številne dobro plačane priložnosti. Proizvodni obrati, avtomobilska industrija in podjetja, ki razvijajo robotske sisteme, zaostajajo pri zaposlovanju žensk. Ženske se pogosto odločijo za druga tehnološka področja ali celo za družboslovje, medtem ko strojništvo ostaja pretežno moška domena – zamujena priložnost za nadarjene ženske in družbo.

Gradbeništvo in arhitektura

Z naraščajočim številom infrastrukturnih projektov, energetsko prenovo in trajnostno gradnjo je potreba po gradbenih inženirkah in arhitektkah večja kot kadarkoli prej. Čeprav več žensk študira arhitekturo, jih je v vodilnih vlogah in na gradbiščih še vedno malo, čeprav zanje prinašajo premišljene rešitve, ki združujejo funkcionalnost in estetiko.

Logistika, transport in upravljanje dobavne verige

Globalizacija in razvoj spletne trgovine močno povečujeta potrebo po strokovnjakinjah za logistiko, transport in upravljanje dobavne verige. V logističnih centrih, skladiščih in transportnih podjetjih so ženske še vedno izjema – še posebej v vodstvenih vlogah, kjer odločajo o milijonskih poslih. Raznolik kader je ključ do razvoja, a vključevanje žensk je še vedno premalo razvito.

profimedia

Energetika – od jedrskih projektov do zelene prihodnosti

Energetika je eno najhitreje rastočih področij prihodnosti. V Sloveniji ženske predstavljajo približno 15 % zaposlenih v energetskem sektorju, kar je občutno manj od povprečja Evropske unije, ki znaša okoli 24 %. Tudi pri izbiri študijskih programov, povezanih z naravoslovjem in tehniko, je delež žensk bistveno nižji – medtem ko ženske predstavljajo več kot 60 % vseh diplomantk, jih je v programih STEM (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo, matematika), kamor sodi tudi energetika, le okoli 32 %. To kaže na izrazito spolno neravnovesje, ki se nadaljuje tudi v zaposlitveni strukturi, saj je žensk na vodilnih položajih v energetiki še vedno zelo malo. 

Finančno svetovanje in korporativno računovodstvo

Na prvi pogled je računovodstvo in finančno svetovanje področje, kjer žensk ne primanjkuje. Vendar je resnica, da se na najvišjih mestih – kot so finančne direktorice, direktorice finančnih služb in strokovnjakinje za davčno optimizacijo – ženske skoraj ne pojavijo. Te funkcije so zelo dobro plačane, a pomanjkanje mentorstva, fleksibilnih pogojev in predsodki o usklajevanju kariere in zasebnega življenja pogosto ženske odvračajo od zajemanja teh priložnosti.

Civilno letalstvo – pilotke in letalske inženirke

Civilno letalstvo velja za prestižno in dobro plačano panogo, a pilotk in letalskih inženirk je v Sloveniji izjemno malo. Poklic pilota sodi med zahtevnejše, a tudi najbolj cenjene in bolje plačane; kljub temu se zanj odloči le peščica žensk. Tudi na področju vzdrževanja letal in zagotavljanja varnosti potnikov izstopajo predvsem moški. Letalske šole in podjetja sicer ciljajo na dekleta, a rezultati so še vedno skromni.

Profimedia

Pravo – sodstvo in korporativno odvetništvo

Študentk prava je veliko, a situacija se hitro obrne v praksi. V sodstvu in tožilstvu ženske sicer niso redkost, a v odvetniških pisarnah, kjer so zaslužki visoki in primeri zahtevni, so partnerke izjemno redke. Dolgi delovni čas, tekmovalnost in malo prilagodljivega okolja pogosto odvračajo ženske, ki bi lahko bile prav tako uspešne kot kolegi moškega spola.

Kirurgija in urgentna medicina

Zdravstvo je na pogled področje, kjer ženske prevzemajo večino del; a ko gre za kirurgijo in urgentno medicino, je slika povsem drugačna. Kirurginje in zdravnice na urgenci so še vedno redkost. Delo je izčrpavajoče, urniki nepredvidljivi in fizično zahtevni. Kljub temu so plače nadpovprečne, pomanjkanje kadra pa kritično, kar dodatno povečuje potrebo po ženskah v teh vlogah.

Digitalna produkcija in novi mediji

Digitalna revolucija prinaša naraščajoče povpraševanje po video produkciji, podkastih, VR/AR-vsebinah in spletnem marketingu. Ta del industrije je hitro rastoč in dobro plačan, vendar ženske, ki imajo tehnično znanje za snemanje, montažo in produkcijo interaktivnih vsebin, predstavljajo manjšino. Podjetja zato težko sestavljajo raznolike ekipe, kljub rastoči potrebi.

Zakaj je žensk v teh poklicih manj

Vzroki za pomanjkanje žensk v dobro plačanih poklicih so večplastni in segajo od zgodnjih vzgojnih vzorcev do konkretnih razmer na delovnem mestu. Eden ključnih je, da so tehnični in zahtevni poklici še vedno povezani s prepričanji, da so bolj primerni za moške. Pojav stereotipov se začne že zelo zgodaj, pogosto že v osnovni šoli, ko dekleta redkeje prejmejo spodbudo, da bi se odločila za tehnične krožke, računalništvo ali naravoslovna tekmovanja. V srednji šoli se ta razkorak še poveča, saj se dijakinje pogosteje odločajo za družboslovne in humanistične smeri, medtem ko fantje prevladujejo v tehničnih programih. To pomeni, da je izbira študija v veliki meri že posledica socializacije in ne le osebnega interesa.

Velik problem je tudi pomanjkanje vzornic, ki bi dekletom pokazale, da je uspeh na področjih, kot so informatika, strojništvo ali energetika, povsem dosegljiv. Medtem ko imajo fantje pogosto pred sabo mentorje in profesorje, ki jih usmerjajo, dekleta redkeje vidijo ženske na vodilnih ali raziskovalnih položajih, zato težje verjamejo, da lahko tam uspejo tudi same. Poleg tega so delovni pogoji v mnogih od teh panog še vedno nefleksibilni. Dolgi delovniki, nepredvidljivi urniki, nočne izmene in zahteve po stalni dosegljivosti pogosto odvračajo ženske, ki želijo poklic uskladiti z družinskimi obveznostmi.

profimedia

Na odločitev vpliva tudi vprašanje samozavesti. Številne raziskave kažejo, da dekleta, četudi imajo enake rezultate kot fantje, v STEM-področjih pogosteje dvomijo o svojih sposobnostih. Posledično se manj prijavljajo na konkurenčne programe ali delovna mesta, čeprav so zanje povsem usposobljena. Poleg tega je v nekaterih panogah še vedno prisotna prikrita diskriminacija: ženske težje napredujejo, redkeje jih povabijo v vodstvene strukture in pogosto prejemajo nižjo plačo od moških za enako delo. Vse to ustvarja začarani krog, kjer se mlade generacije deklet težje odločijo za vstop v te poklice, saj ne vidijo dovolj priložnosti za dolgoročen razvoj.

Kaj lahko storimo

Če želimo zmanjšati kadrovski primanjkljaj in hkrati doseči enakost, mora država pravzaprav začeti že v izobraževanju. Usmerjanje deklet k tehničnim poklicem, sodelovanje šol in podjetij s predstavitvami uspešnih strokovnjakinj in programi vzornic lahko navdihnejo nove generacije. Delovna okolja morajo postati prijaznejša – fleksibilni urniki, možnost dela na daljavo, podpora starševstvu, pa tudi štipendije ali podjetniški programi, ki spodbujajo ženske start-up voditeljice, so nujni.

Slovenija ženske potrebuje prav tam, kjer jih trenutno najbolj primanjkuje – v IT-podjetjih, raziskovalnih laboratorijih, na gradbiščih, v bolnišnicah, letalskih šolah in odvetniških pisarnah. Inovacije, pravičnost in učinkovitost delovnih okolij so trdneje dosegljive prav z raznolikim kadrom. Zato ni vprašanje, ali bodo ženske zavzele ta področja, temveč kdaj – in ali bo Slovenija pravočasno ustvarila pogoje, da to lahko storijo brez ovir.

profimedia