Arhiv Štajerskega Tednika

Do finančnega nadomestila so upravičeni vinogradniki z vsaj 5.000 kilogrami pridelanega grozdja letnika 2019, zelena trgatev pa mora biti izvedena na vsaj desetih odstotkih vinogradov, ki jih obdeluje posameznik. Rok za vključitev v ukrep zelene trgatve je bil izredno kratek, saj so imeli vinogradniki na voljo samo nekaj dni za prijavo. Nezrelo grozdje morajo pobrati do 10. avgusta, nadzor pa bo opravila Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. Nadomestilo za ročno izvedeno zeleno trgatev znaša slabih 2.000 evrov po hektarju vinograda, za kemično ali strojno izvedbo pa bodo stroški priznani na podlagi predloženih računov. Največja višina podpore, ki jo lahko prejme upravičenec, znaša 50.000 evrov.

Očitki o zaslužku brez dela

Ko je bila leta 2009 zelena trgatev prvič uvedena kot državna podpora, je bilo slišati veliko polemik o takšni rešitvi. Javnost se je zgražala nad tem, da bi se pobiralo zeleno grozdje, se ga pometalo na tla, za nagrado pa pokasiralo denar. Morda se tudi zato številni vinogradniki, čeprav v stiski zaradi viškov grozdja, takrat za izplačilo evropske denarne podpore za obiranje zelenega grozdja niso odločili oziroma so si na koncu premislili in vlogo umaknili. Porabljena je bila namreč le polovica razpoložljivih sredstev.

Da gre v obeh primerih, leta 2009 in danes, za izhod v skrajni sili, pravi Andrej Rebernišek, prvi mož ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda. »Vinogradnik, ki se znajde v taki situaciji, da se odloči za zeleno trgatev, je v veliki stiski, to mu gotovo predstavlja eno najtežjih odločitev, ki jih je moral sprejeti. Zato se ne želim vključevati v razprave na to temo in ukrepa zelene trgatve, ki je izrazito krizno naravnan, ne želim komentirati.«

Marsikdo bo v zeleno trgatev prisiljen

Preberite več v Štajerskem Tedniku