Arhiv Štajerskega Tednika

Več hrane smo tako po podatkih državnih statistikov zavrgli v gospodinjstvih in trgovini z živili, manj pa v proizvodnji hrane ter gostinstvu in turizmu, kar je logično glede na to, da so zapiranja med epidemijo najbolj omejila prav dejavnost gostinstva in turizma. Ker smo bili lani več doma kot običajno, ne preseneča, da je kar več kot polovica, natančneje 52 odstotkov, vse odpadne hrane nastalo v gospodinjstvih, to pa je sedem odstotkov več kot predlani.

V smeteh več kot tretjina še užitne hrane

In kje konča zavržena hrana? Skoraj 47 odstotkov so je lani predelali v bioplinarnah, 31 pa v kompostarnah, kar je za 17 odstotkov več kot v letu 2019. Malo manj kot 20 odstotkov so je pred odlaganjem biološko stabilizirali v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Zgolj dva odstotka vseh količin zavržene hrane pa je šlo v sežig, ponovno rafiniranje olja in druge postopke biološke predelave.

Za odstotek se je povečal tudi delež odpadne hrane, ki je še užitna, ko jo zavržemo; medtem ko je bilo takega odpada leta 2019 39 odstotkov, ga je bilo lani že 40. A se je ta delež v primerjavi z neužitno hrano povečal samo v distribuciji in trgovini z živili, in sicer s 65 na 68 odstotkov, razloge pa gre najbrž iskati v večjih količinah hrane, ki je bila zavržena zaradi pretečenih rokov uporabe. V gospodinjstvih se to razmerje ni spremenilo, saj smo tako kot predlani v koš ali na kompost zmetali 33 odstotkov hrane, ki je še vedno užitna.

Poglej, povohaj, poskusi

Preberite več v Štajerskem Tedniku