S. M., arhiv DL

##IMAGE-3397014##

Vlada je danes po pojasnilih ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovana Žerjava potrdila spremembe obrtnega zakona, s katerim se ukinja dosedanje obvezno članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in uvaja prostovoljno članstvo. Predlog vsebuje šestmesečno prehodno obdobje za morebiten izstop iz OZS.

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade spomnil Žerjav, je bil zakon del drugega paketa za spodbujanje gospodarske rasti in bi moral biti obravnavan že na julijski seji DZ. Vendar pa so se takrat odločili, da stečejo še dodatna pogajanja, dialog z OZS, kar so tudi storili.

Pogovori s predstavniki OZS so bili vsebinski, potekala so intenzivna pogajanja, zadevo so po ministrovih besedah pripeljali do "usklajenosti", še danes so se pogovarjali z vodstvom OZS. "Dokončno je, da bo prehodno obdobje trajalo šest mesecev, tako za morebitne izstop iz OZS kot za uskladitev statuta OZS," je pojasnil.

"Verjamem, da smo s tem v veliki meri ugodili zahtevam OZS in da je zakon neka dobra osnova za korak naprej tudi v tem pomembnem delu slovenskega gospodarstva," je poudaril minister.

S spremembo zakona vlada sicer sledi volji članstva OZS z njihovega referenduma aprila letos o ukinitvi obveznega članstva.

OZS ostaja oseba javnega prava in reprezentativni predstavnik obrti, nadaljuje tudi z izvajanjem določenih javnih pooblastil.

Predvideva se sprememba pristopa obrtne dejavnosti, ki ločuje obrtne dejavnosti, za katere je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, in ostale obrtne dejavnosti.

Spremembe predvidevajo odpravo vstopnih pogojev za obrtne dejavnosti, za katere ne obstaja potreba oz. javni interes za njihovo regulacijo. Predlog novele zakona zato iz veljavne ureditve črta obrti podobne dejavnosti in dejavnosti, za katere se ne zahteva ustrezna poklicna usposobljenost, in odpravlja zahtevo po pridobitvi obrtnega dovoljenja za domačo in umetnostno obrt.

Predvidena je omejitev obrtne dejavnosti samo na gospodarske subjekte, ki nimajo organiziranih poslovnih funkcij kot zaokrožene faze poslovnega procesa, npr. finančno, nabavno, prodajno in proizvodno funkcijo, s čimer se želi zagotavljati osebno vpletenost nosilca dejavnosti v delo.

Predvideno je črtanje gostinske dejavnosti in prevozniške dejavnosti kot v obrtnem zakonu posebej opredeljene obrtne dejavnosti. Na novo opredeljena obrtna dejavnost namreč po Žerjavovih besedah ti dve dejavnosti že zajema.

Spremembe zakone predvidevajo tudi obveznosti pridobitve obrtnega dovoljenja in vpis v obrtni register samo za obrtne dejavnosti, za opravljanje katerih je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost.

Vlada bo v 90 dneh izdala uredbo o določiti obrtnih dejavnosti in pogojih za opravljanje teh ter pravilnik o izdaji obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru.

Spremembe zakona predvidevajo združevanje pravnih in fizičnih oseb v OZS na podlagi opravljanja dejavnosti na obrtni način, omogoča pa tudi možnost vključevanja navedenih oseb v druge zbornice na podlagi zakona o gospodarskih zbornicah.

Premoženje se ne deli med člane, uporablja se za uresničevanje namena in ciljev ustanovitve OZS in izvajanje nalog po javnem pooblastilu, je še pojasnil minister Žerjav.