Jure Klobčar

Čeprav so na ministrstvu za delo napovedovali, da je sprožitev sheme predvidena za naslednji teden, vlada te teme ni imela na dnevnem redu. Kot o nam pojasnili na vladi, se gradivo na to temo še usklajuje in bo obravnavano v najkrajšem možnem času.

Še zjutraj so na Gospodarski zbornici pričakovali, da bo vlada zagnala ta zelo težko pričakovani ukrep. Najtežje je v avtomobilski industriji, v strojni industriji, industriji pohištva, kovinski industriji in drugih sorodnih panogah, pravijo na Gospodarski zbornici. Razloga pa sta kriza v avtomobilski industriji in trgovinska vojna. Podjetje, ki je že skrajšalo delovni čas je Domel. Acroni ima ljudi na čakanju. Število zaposlenih so zmanjšale nekatere orodjarne, med njimi orodjarna Gorjak, navajajo pri GZS.

Kaj so sklenili?

Kako bodo zapirali Premogovnik Velenje?

Gospodarstvo že dolgo časa opozarja na težavo

Glavni izvršni direktor zbornice Mitja Gorenšček je v izjavi za javnost dejal, da so že prejšnji  vladi predlagali sistemski ukrep za primere kriz, česar pa tedanja vlada ni realizirala. Sedanja vlada je sicer že sprejela zakon in je tudi veljaven. Kot kaže pa se je zataknilo pri določitvi dejavnosti v gospodarstvu, ki bi jim država morala pomagati s skrajšanim delovnim časom.

Kot je še pojasnil Gorenšček gre a šest dejavnosti, ki so jim kasneje dodali še osem poddejavnosti. Med panogami, ki bi potrebovale subvencioniranje skrajšanega delovnega časa so proizvodnja motornih vozil, prikolic in pol polprikolic, proizvodnja drugih vozil, proizvodnja papirja, proizvodnja kovin, proizvodnja nekovinskih materialov in druge.

Na Gospodarski zbornici pa so še pred sejo vlade opozorili, da če danes ne bo potrjen seznam, ukrep letos ne imel več učinka.

Posebno dovoljenje

Slovenija odpira vrata svetu – kdo bo izkoristil novo priložnost?

Kdo bi bil upravičen do subvencije?

Po zakonu naj bi bili do subvencije upravičene tako pravne kot fizične osebe, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za poln delovni čas. Pogoj za pridobitev državne pomoči bo, da vsaj 30 odstotkom zaposlenim mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela in da delovni čas zaposlenih skrajšajo za pet do največ 20 ur na teden.

Posamezno podjetje bo lahko ob posameznem dogodku v shemo vključeno največ šest mesecev v obdobju dveh let, država pa bo prek Zavoda RS za zaposlovanje subvencionirala 60 odstotkov nadomestila plače za čas skrajšanega delovnega časa brez prispevkov. Delno povračilo nadomestila plače sicer ne bo smelo presegati 50 odstotkov zadnje znane povprečne plače.