Arhiv Štajerskega Tednika

»Tretjina dosežene prodajne cene je za vinograd (pridelava), tretjina za proizvodnjo (predelava s stekleničenjem), tretjina za prodajo in trženje. To pomeni, da je pri povprečni ceni 2,5 evra za liter prodanega vina pravična cena za kilogram grozdja približno 55 centov (oz. za kilogram in pol, kolikor gre v en liter, okrog 82 centov). Hipotetično bi bilo torej pravično, da vinogradnik dobi vsaj 1,2 evra izplačanega takrat, ko dobi vinar vsaj 5,5 evra brez DDV za liter vina.«

Ali je ta razdelitev, ki sledi nepisanemu pravilu, kot je dejal Mandl, pravična za vinogradnika, ki ima stroške pridelave enake, ne glede na količino pridelka, ki ga močno zaznamujejo vremenske prilike in neprilike? Težko je reči, verjetno je bolj izhod v sili. Večji vinogradniki se v želji po boljši ceni, po dohodku, ki bo omogočal preživetje, osamosvajajo, iščejo svoje priložnosti na zahtevnem trgu, spet drugi pridelavo opuščajo, nekaterim pa se računica izplača tudi zaradi drugih dejavnosti. Sicer pa so večji vinogradniki bolj izjema kot pravilo. Podatki statističnega urada za leto 2020 razkrivajo, da 91 % vinogradnikov obdeluje manj kot hektar vinograda oz. da je povprečni vinograd v letu 2020 meril 0,32 ha ter da je v njem raslo 1.227 trsov oz. je pridelal okrog 1.600 kilogramov grozdja.

Preberite še ...

Dom

Račun za elektriko družine Zupan je nižji za kar 66 odstotkov

Preberite več v Štajerskem Tedniku