Arhiv Štajerskega Tednika

Samostoječi zvonik v Pisi je visok okoli 57 ali 56 metrov (odvisno pač, na kateri strani ga merimo), torej približno toliko kot zvonik cirkulanske župnijske cerkve. Stolp naj bi se že kmalu po začetku gradnje v 12. stoletju pričel pogrezati v mehke plasti zemlje in se vse bolj vztrajno nagibati. Nagib je dosegel že nevarne 5,5 stopinje, a ga je strokovnjakom uspelo zmanjšati na 3,99 stopinje (zdaj meri »le« še 3,9 metra). Tako nepremišljeni, da bi stolp povsem zravnali, seveda niso bili; danes je stolp ena najbolj prepoznavnih stavb na svetu.

Govori se, še na spletu je mogoče prebrati, da ima podobne kaprice kot tisti v Pisi tudi zvonik cirkulanske cerkve svete Barbare. Umetnostni zgodovinar Branko Vnuk je v delu Cirkulane: Svet Belanov povzel: »Pred cerkvijo se na njeni zahodni strani dviguje mogočen trietažni zvonik z uro pod volutastim zaključkom stene. Zvonik pokriva izredno visoka čebulasto-laternasta streha, ki je skorajda enako visoka kot zidana struktura zvonika.« Streha zvonika, ki so ga na novo pozidali v 18. stoletju, se zaključuje z jabolkom in križem. Sta res kaj nagnjena?

Preberite več v Štajerskem Tedniku