Prostih je 20.000 delovnih mest, a teh kadrov Slovenija nima dovolj
V Sloveniji je 43.231 brezposelnih in okoli 20.000 prostih delovnih mest, vendar podjetja kadra ne najdejo. Preverili smo, katerih delavcev najbolj primanjkuje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na zavodu za zaposlovanje je bilo konec avgusta prijavljenih 43.231 brezposelnih. Hkrati je bilo po zadnjih podatkih statističnega urada v Sloveniji približno 20.000 prostih delovnih mest.
Na prvi pogled bi se lahko zdelo, da sta za vsako prazno delovno mesto na voljo več kot dva brezposelna. Toda trg dela ne deluje tako preprosto.
Delodajalec, ki išče varilca v Novem mestu, težave ne bo nujno rešil z brezposelnim ekonomistom iz Murske Sobote.
Pri nekaterih poklicih ljudi preprosto ni dovolj, drugje kandidatom manjkajo zahtevana znanja, ponekod pa jih od prijave odvračajo plača, urnik ali narava dela.
Prav v tem neskladju se skriva ena večjih posebnosti današnjega slovenskega trga dela: število zaposlenih skoraj ne raste več, podjetja pa še vedno iščejo na desettisoče ljudi.
Prostih mest je manj kot na vrhuncu, a precej več kot lani
V drugem četrtletju letos je bilo v Sloveniji približno 20.000 prostih in 803.900 zasedenih delovnih mest. Stopnja prostih delovnih mest je tako znašala 2,4 odstotka. Povedano drugače: med vsemi zasedenimi in prostimi mesti je bilo nezasedeno približno vsako 41.
V primerjavi s prvimi tremi meseci leta se je število prostih mest sicer zmanjšalo za 1,7 odstotka. Če pa pogledamo leto nazaj, je slika obrnjena. Podjetja so iskala skoraj 3000 delavcev več kot v istem obdobju lani.
Sedanjih 20.000 prostih mest še ni rekord. Ta je bil dosežen v drugem četrtletju 2022, ko jih je bilo okoli 26.600. Takrat je stopnja prostih delovnih mest dosegla 3,2 odstotka.
Toda letošnji podatki so zanimivi iz drugega razloga. Povpraševanje po ljudeh se povečuje prav v nekaterih dejavnostih, ki že dalj časa opozarjajo, da delavcev ne morejo pridobiti.
Več kot polovica vseh prostih mest v treh delih gospodarstva
Če bi vseh 20.000 prostih mest razporedili po slovenskem gospodarstvu, bi jih več kot polovica pristala v samo treh dejavnostih: predelovalni industriji, gradbeništvu in trgovini.
Skupaj predstavljajo 53,3 odstotka vseh prostih delovnih mest.
Posebej izstopa gradbeništvo. Tam je bilo v drugem četrtletju prostih 5,6 odstotka vseh delovnih mest, kar je najvišji delež med vsemi dejavnostmi. To pomeni približno eno nezasedeno mesto na vsakih 18 delovnih mest.
Poleg tega se je prav v gradbeništvu povpraševanje v enem letu najbolj povečalo. Prostih mest je bilo približno 850 več kot leto prej. V predelovalnih dejavnostih se je njihovo število povečalo za skoraj 800.
Zanimiv je še en podatek. Medtem ko se je v drugem četrtletju skupno število zasedenih delovnih mest glede na začetek leta praktično ustavilo, se je najbolj povečalo v zdravstvu in socialnem varstvu, za približno 700 mest. Sledila sta izobraževanje in javna uprava.
To že nakazuje, da težava ni omejena le na gradbena podjetja, tovarne in gostince.
Do konca leta bodo iskali še več kot 30.000 ljudi
Statističnih 20.000 prostih mest je posnetek stanja v določenem obdobju. Drugačno vprašanje je, koliko ljudi bodo podjetja potrebovala v prihodnjih mesecih.
Na to odgovarja Napovednik zaposlovanja Zavoda RS za zaposlovanje. V spomladanski raziskavi je sodelovalo 2752 delodajalcev z najmanj desetimi zaposlenimi, njihovi odgovori pa so bili uteženi tako, da predstavljajo populacijo takšnih delodajalcev v Sloveniji.
Po aktualnem seštevku Zavoda nameravajo v drugi polovici leta iskati 30.882 delavcev. Hkrati pričakujejo, da se bo zaposlenost povečala za 2,1 odstotka.
To ne pomeni, da bo v Sloveniji nastalo 30.882 povsem novih delovnih mest.
V številko so vključena tudi nadomeščanja zaposlenih, ki odhajajo v pokoj ali na daljšo odsotnost, menjave zaposlenih ter že načrtovane nove zaposlitve. Prav zato je ni mogoče neposredno primerjati z 20.000 trenutno prostimi mesti.
1500 delavcev v proizvodnji, skoraj prav toliko prodajalcev
Na vrhu so delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih. Delodajalci načrtujejo 1595 zaposlitev.
Takoj za njimi so prodajalci, ki naj bi jih iskali 1451, ter vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev s 1386 predvidenimi zaposlitvami. Potrebovali naj bi tudi več kot tisoč varilcev.
Seznam nato postane precej raznolik. Na njem so čistilci, skladiščniki, elektroinštalaterji, ljudje za zdravstveno in socialno oskrbo na domu, varnostniki in kuharji.
Med prvimi dvajsetimi so tudi učitelji razrednega pouka, predmetni učitelji, bolničarji negovalci, strokovni sodelavci za zdravstveno nego, zidarji in elektromehaniki.
To je pomembno, ker pomanjkanje delovne sile ni omejeno niti na nizko kvalificirana niti na visoko kvalificirana delovna mesta. Primanjkuje ljudi v proizvodnji, transportu in gradbeništvu, a tudi v šolah, zdravstvu in socialnem varstvu.
Skoraj polovica podjetij je delavce iskala zaman
Načrti za zaposlovanje so eno, sposobnost podjetij, da te ljudi tudi dobijo, pa nekaj drugega.
Kar 44,9 odstotka delodajalcev je v raziskavi povedalo, da so imeli v preteklih šestih mesecih težave pri iskanju ustreznih kandidatov.
Pri velikih podjetjih je bil delež še precej višji, 70,6 odstotka. Med srednje velikimi jih je težave navedlo 59 odstotkov, med manjšimi pa 39,7 odstotka.
Delodajalci so skupaj ocenili, da so imeli težave pri iskanju 18.317 delavcev.
Največ težav je bilo v zdravstvu in socialnem varstvu. Tam je o njih poročalo 74,5 odstotka delodajalcev. V gostinstvu in nastanitvenih dejavnostih je bil delež 68,1-odstoten, v javni upravi in obrambi 54,7-odstoten.
Med konkretnimi poklici so podjetja največkrat zaman iskala voznike težkih tovornjakov in vlačilcev. Sledili so prodajalci, kuharji, čistilci in gospodinjski pomočniki, varilci, tehniki za strojništvo, natakarji ter delavci v predelovalnih dejavnostih.
Zakaj ne najdejo primernega delavca?
Zavod je delodajalce vprašal tudi, zakaj po njihovem mnenju delovnega mesta niso mogli zapolniti.
Izbrali so lahko tri glavne razloge: da ljudi s takim poklicem na trgu preprosto ni, da prijavljeni kandidati niso imeli zahtevanih znanj ali izkušenj oziroma da jih odvračajo delovni pogoji, med katere sodijo tudi plača, urnik ter fizično ali terensko delo.
Na ravni celotne raziskave so delodajalci najpogosteje ocenili, da je težava preprosto v tem, da kadra ni. Ta razlog predstavlja 66,4 odstotka odgovorov. Neustreznost kandidatov 20,9 odstotka, delovne pogoje pa 12,7 odstotka.
V gradbeništvu je bil občutek pomanjkanja ljudi še izrazitejši. Med delodajalci, ki so imeli težave pri kadrovanju, jih je 82,7 odstotka kot razlog navedlo izrazito pomanjkanje ustreznega kadra na trgu.
To so sicer odgovori delodajalcev, ne neodvisna presoja vzrokov. Podatek zato pokaže, kako problem vidijo podjetja, ne pa nujno celotne razlage, zakaj se kandidat na določeno delovno mesto ne prijavi.
Ko ni ljudi, več dela dobijo tisti, ki so že zaposleni
Še bolj konkreten je odgovor na vprašanje, kaj podjetja naredijo, ko novega človeka ne dobijo.
Najpogostejša rešitev ni bila višja plača ali nov razpis. 39,6 odstotka delodajalcev je navedlo, da morajo že zaposleni opraviti več dela, denimo z nadurami.
Tretjina, 34 odstotkov, delo prenese na zunanje izvajalce. Skoraj četrtina, 24,3 odstotka, začne delavce iskati v tujini, 21,8 odstotka pa poskuša dodatno usposobiti ljudi, ki so že zaposleni.
Nekateri posledice občutijo neposredno pri poslovanju. 15,5 odstotka delodajalcev je navedlo, da so zaradi pomanjkanja ljudi zmanjšali obseg proizvodnje ali storitev.
Višjo plačo ali druge bonitete je med ukrepi navedlo 11,3 odstotka delodajalcev. Ker so lahko podjetja navedla več načinov reševanja težav, se deleži med seboj ne izključujejo.
Slovenija vrzel vse bolj zapolnjuje z delavci iz tujine
Ena od rešitev iz prikazane tabele je v Sloveniji že zelo vidna.
Junija je bilo med delovno aktivnimi brez kmetov približno 152.900 tujih državljanov, največ od začetka spremljanja teh registrskih podatkov. Predstavljali so 16,5 odstotka vseh delovno aktivnih v tej skupini.
To pomeni približno vsakega šestega delovno aktivnega.
Njihovo število je bilo junija za 2,7 odstotka večje kot leto prej, medtem ko je bilo delovno aktivnih slovenskih državljanov za 0,6 odstotka manj. Skoraj polovica tujih delavcev je bila državljanov Bosne in Hercegovine, približno 70.500.
Umar ocenjuje, da je ta premik predvsem strukturne narave. Slovenija nima samo trenutnega pomanjkanja delavcev zaradi gospodarskega cikla. Zaradi staranja prebivalstva in upokojevanja se zmanjšuje število tiste skupine slovenskega prebivalstva, ki lahko vstopa na trg dela. Število tujih delavcev je bilo že leta 2025 za več kot polovico večje kot leta 2019.
Ob naslednjem gospodarskem ohlajanju lahko del povpraševanja po delavcih izgine, demografske vrzeli pa s tem ne bo konec.
V zdravstvu težav ne pričakujejo le danes, ampak tudi čez pet let
Zato je morda najbolj poveden podatek iz raziskave tisti, ki ne govori o letošnjem letu.
Zavod je delodajalce vprašal, ali pričakujejo težave pri iskanju kadra tudi v naslednjih petih letih. Pritrdilno jih je odgovorilo 52,7 odstotka.
V zdravstvu in socialnem varstvu jih tako meni kar 79 odstotkov. V nastanitvenih in gostinskih dejavnostih 71,8 odstotka, v izobraževanju pa 62,3 odstotka.
Med velikimi delodajalci dolgoročne težave pričakuje skoraj tri četrtine oziroma 72,4 odstotka vprašanih.
Na eni strani to pomeni dobre možnosti za ljudi z znanji, ki jih podjetja težko najdejo. Na drugi pa precej težji problem za delodajalce in javne storitve: delavca, ki ga na trgu ni, ni mogoče zaposliti niti z novim razpisom.
Slovenski trg dela zato danes ni predvsem zgodba o tem, koliko delovnih mest obstaja. Vse bolj postaja zgodba o tem, ali je za ta mesta sploh dovolj ljudi, ali imajo potrebna znanja in pod kakšnimi pogoji so jih pripravljeni opravljati.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
