Subvencije predstavljajo tretjino kmetovega prihodka
Kljub temu da se število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji zmanjšuje, po podatkih statističnega urada površina kmetijskih zemljišč v uporabi ostaja v približno enakem obsegu. Če pogledamo, za koliko kmetijskih zemljišč kmetije oddajo vloge za razna neposredna plačila, pa ugotovimo, da to število celo narašča.
Leta 2015 je bilo oddanih vlog za 456.779 hektarjev kmetijskih površin, ki so jih kmetje uporabljali za njive, travnike, vinograde, sadovnjake, hmeljišča, oljčnike, razne druge trajne nasade, rastlinjake, matičnjake … Leta 2018 je bilo teh površin 461.655 hektarjev, kar pomeni, da so kmetje uveljavljali neposredna plačila za 4.876 hektarjev več kmetijskih površin. Ta neposredna plačila v povprečju predstavljajo 30 % prihodka iz kmetijstva.
V Sloveniji od leta 2000
Slovenija je subvencije glede na rabo kmetijske površine uvedla leta 2000 »Sistem neposrednih plačil v okviru skupne kmetijske politike vsebuje različne sheme oziroma plačila, ki jih kmetje lahko prejmejo, vendar znesek prejete podpore ni odvisen od donosa kmetijske proizvodnje. To je t. i. osnovno plačilo, ki ga dopolnjujejo številne druge podpore kot so npr. plačilo za zeleno komponento, za mlade kmete, za male kmete, za območja z naravnimi omejitvami ... Tu so še ukrepi programa razvoja podeželja, med katerimi so kmetijsko-okoljska podnebna plačila (KOPOP), plačila za območja z omejenimi dejavniki (OMD), dobrobit živali, ekološko kmetovanje. Zgodnje upokojevanje.«
Da poenostavimo: skupna kmetijska politika je razdeljena v dva stebra, in sicer je prvi namenjen neposrednim plačilom kmetom, drugi pa se posveča programom razvoja podeželja.
Koliko denarja dobi kmet, je praktično nemogoče izračunati
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
