Arhiv Štajerskega Tednika

Žita za zrnje so rasla na dobrih 98.000 hektarjih, zelena krma z njiv na 55.000, industrijske rastline na 11.600, korenovke in gomoljnice pa na slabih 3.000 hektarjih njiv. Malo manj kot v letu poprej je bilo pšenice, precej več površin, kar 35 odstotkov, pa so kmetje letos namenili piri. Na 23 odstotkov manj njivah sta rasli tudi rž in soržica, poleg pšenice in pire prav tako pomembni krušni žiti.

Prevladuje koruza za zrnje

Med krmnimi žiti je prevladovala koruza za zrnje, s katero je bilo letos posejanih pet odstotkov več ali 41.657 hektarjev oziroma skoraj 24 odstotkov vseh kmetijskih obdelovalnih površin. Nekaj manj so kmetje posejali ječmena in tritikale, precej več pa ovsa, in sicer je rasel na 1.195 hektarjih njiv ali na 48 odstotkov večji površini kot lani. Z izjemo sladkorne pese, s katero je bilo posejanih 12 odstotkov več njiv, so vse ostale vrste korenovk in gomoljnic rasle na manjših površinah; krompir so pridelali na 2.734 hektarjih, kar je za sedem odstotkov manj kot v 2020. Pridelava oljnic je ostala na približno enaki ravni kot lani, je pa bilo letos za tri odstotke več hmeljišč; hmelj so namreč pridelali na 1.535 hektarjih.

Kakšna pa je letošnja letina? Po začasnih podatkih slovenskega statističnega urada je pridelek pšenice, našega najpomembnejšega krušnega žita, dober in je tehtal 152.390 ton, kar je za 14 odstotkov več od desetletnega povprečja. So pa slabo rodile skoraj vse vrste krompirja. Zgodnjega krompirja je bilo tako skoraj za četrtino manj kot lani, poznega pa celo za 27 odstotkov manj.

Sadja je le za vzorec

Preberite več v Štajerskem Tedniku