Slovenija: Kam je poniknil kmetijski denar iz sklada za okrevanje
Ko je Evropska unija lani naznanila pomoč državam članicam za okrevanje po epidemiji ter odpornost v novih razmerah in zahtevah, si je tudi slovensko kmetijstvo od tega veliko obetalo.
Spomnimo, da so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ob začetku priprave Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) že v lanskem avgustu lani skupaj s ključnimi organizacijami pripravili predlog projektov v višini skoraj 400 milijonov evrov. Ker so želje in potrebe v posameznih sektorjih bistveno presegale okvir razpoložljivih 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil, ki so Sloveniji na voljo v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost, je vlada kmetijskemu ministrstvu, kakor tudi vsem ostalim, naložila zmanjšanje nabora projektov.
Na ministrstvu zadovoljni
»Tako smo upoštevali dodeljeno kvoto sredstev, ki je znašala 76,4 milijona evrov. Nato je bil v sklepni fazi priprave omenjenega načrta marca letos na vladi dogovorjen končni razrez sredstev, v okviru katerega bo kmetijskemu resorju dodeljenih 38,7 milijona evrov. Sredstva so bila znižana tudi drugim resorjem, vsebina načrta je bila nato usklajena z Evropsko komisijo,« so pojasnili na MKGP. »Ker so izzivi številni, zahtevni in večplastni, hkrati pa sredstva omejena, je bilo zavzeto stališče, da se preveri možne komplementarne vire financiranja: na primer sredstva kohezijske politike, skupne kmetijske politike (SKP) in integralnega proračuna.«
Na kmetijskem ministrstvu so, kot pravijo, zadovoljni z izplenom pogajanj, saj menijo, da jim je v NOO uspelo vključiti »strukturne in ambiciozne projekte, ki izrazito podpirajo pametni, zeleni in digitalni prehod«.
Drugače je na terenu, čuti se nezadovoljstvo
Zadovoljstva kmetijskega ministrstva pa ni čutiti tudi na terenu. Na zaskrbljujoče zmanjšan kos kolača iz načrta za okrevanje so se najprej javno oglasili v Slovenski ljudski stranki. Da obžalujejo tako podcenjujoč odnos do izjemno pomembnega vzpostavljanja pogojev za povečanje samooskrbe s hrano, in to v času, ko zaradi morebitnih popolnih zapor meja postaja hrana poleg zdravil strateško najpomembnejša dobrina, so med drugim zapisali in pozvali k takojšnjemu povečanju sredstev.
Konflikt interesov vodilnih sindikalistov
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
